Tiskane izdaje
Arhiv tržaškega partizanskega združenja VZPI – ANPI (Vsedržavno združenje partizanov Italije oziroma Associazione Nazionale Partigiani d'Italia) je, kot piše Primorski dnevnik, razkril izjemno dragocenost: 23 doslej neznanih risb iz serije tistih, ki jih je Zoran Mušič ustvaril leta 1945 med tragično konfinacijo v nemškem koncentracijskem taborišču v Dachauu in ob osvoboditvi.
Dachavske risbe predstavljajo najpretresljivejši, izjemno redek in v mnogih primerih izgubljen segment v opusu slikarja, ki se je k tragični eksistenčni izkušnji iz taborišča z znamenitim ciklom Nismo poslednji vrnil šele po dolgih desetletjih po drugi svetovni vojni.
Kako so prišle v arhiv, ni znano z gotovostjo
V taborišču je z upodabljanjem trpljenja, umiranja in smrti sotrpinov tvegal življenje in doslej je veljalo, da je risb, ustvarjenih v taborišču, ohranjenih okoli 80. Na tokratno izjemno najdbo je med urejanjem arhiva VZPI-ANPI naletel zgodovinar Franco Cecotti, kako so v arhivu pristale, pa ni znano z gotovostjo. Sklepajo, da jih je združenju verjetno izročil eden izmed deportirancev.
Po poročanju Primorskega dnevnika je dvajset med njimi podpisanih, umetnik je nanje pripisal Dachau 1945, na nekatere pa tudi srhljive besede, kakršne so Osteklenele oči, Lačen sem ali Eden brez krste. Zelo verjetno je, da tudi sam ni vedel, da so se risbe skozi povojna desetletja ohranile v združenju VZPI – ANPI, kjer so jih odkrili lani, na začetku oktobra pa na podlagi pogodbe posodili osrednjemu tržaškemu muzeju novejše umetnosti Revoltella, v katerem jih bodo hranili in predstavljali javnosti.
Prva javna predstavitev najdbe bo v Revoltelli že jutri, na razstavi jih bodo predstavili med 26. januarjem in 2. aprilom prihodnje leto, za drugo novico pa so poskrbeli tudi v arhivu Deželnega inštituta za zgodovino odporništva Furlanije Julijske krajine v Trstu, kjer so odkrili še eno doslej neevidentirano Mušičevo dachavsko risbo.
