Tiskane izdaje
Fundacija Maeght s sedežem v francoskem Saint-Paul-de-Venceu slovi po izvrstni zbirki izdelkov ultravplivnega švicarskega kiparja Alberta Giacomettija (1901–1966), del te prestižne zbirke pa bo kmalu pristal tik ob Sloveniji, v Umetniškem paviljonu nedaleč od osrednjega zagrebškega kolodvora, kjer so za uvod v sezono Giacomettiju rezervirali mesece 20. septembrom in 8. januarjem prihodnje leto.
Na tamkajšnji razstavi z naslovom Alberto Giacometti; Portreti sodobnosti napovedujejo izbor reprezentančnih kipov na čelu z Moškim, ki hodi iz leta 1961, ki je od dražbe pri Sotheby's leta 2010 in tedanjega rezultata 104 milijone dolarjev kar nekaj let veljal za najdražjo skulpturo na svetu. Vse dokler ga ni lani s 141 milijoni na drugo mesto potisnil znova Giacomettijev Mož, ki kaže iz leta 1947, prodan pri Christie's.
V zagrebškem izboru bodo tudi Giacomettijeve skulpture Ženske iz Benetk, cikel devetih monumentalnih skulptur, s katerimi se je, kot zapišejo v Umetniškem paviljonu, leta 1956 proslavil na Beneškem bienalu, ob kipih pa napovedujejo še izbor risb in litografij.
Fundacija Maeght ena najpomembnejših Giacomettijevih zbirk na svetu
Fundacija Maeght velja ob Kunsthausu Zürich in pariški Fundaciji Giacometti za ustanovo, kjer hranijo najpomembnejšo zbirko umetnin kiparja, ki je zaslovel z danes globalno znanimi, značilno abstrahiranimi in krhkimi vertikalnimi človeškimi figurami z razbrazdano, hrapavo površino, v katerih odzvanjajo eksistencialistične teme njegovega prijatelja Jean-Paula Sartra.
Aimé Maeght (1906–1981), legendarni galerist, mecen in ustanovitelj Fundacije Maeght, je prve kipe Giacomettija pridobil že leta 1947 in leta 1951 v svoji galeriji realiziral njegovo prvo samostojno povojno razstavo, danes pa v fundaciji hranijo kar 35 njegovih reprezentančnih kipov, 30 risb in skoraj sto litografij. Med drugim tudi dva primerka omenjenega Moža, ki hodi in tudi primerek Moža, ki kaže.
V Zagrebu bodo Giacomettijeve brezčasne vizualizacije eksistencialističnih tem izpred dobre polovice stoletja povezali z občutjem sodobnosti in aktualnih človeških travm ter bitk za eksistenco. Odtod odločitev za omenjene Portrete sedanjosti v naslovu razstave.
