Tiskane izdaje
Letos mineva stoletje in pol od ustanovitve dunajskega Muzeja uporabne umetnosti (Museum für angewandte Kunst, Mak), ki je velik trezor raznolikih umetniških in rokodelsko mojstrskih del. Zgodovina Maka je prikazana na dveh razstavah, ki sta odprti do 5. oktobra.
Na Veliki razstavi industrijskih izdelkov vseh narodov leta 1851 v Londonu so bili med drugim prvič razstavljeni stoli iz vulkaniziranega kavčuka in telegraf. Tudi prizorišče razstave, Kristalna palača, je pričalo o novih proizvodnih, oblikovalskih in kreativnih možnostih industrijske dobe, ki je bila takrat v ospredju.
Leto po tej »prvi svetovni razstavi« je bil prav tako v britanski prestolnici ustanovljen South Kensington Museum, ki se je pozneje preimenoval v Victoria & Albert Museum in je najstarejši ter do danes največji muzej uporabne umetnosti na svetu.
Nepolnih dvanajst let po ustanovitvi Muzeja Viktorije in Alberta so na Dunaju odprli Muzej uporabne umetnosti, ki je bil prvi tovrstni v tem delu sveta. Tudi Dunaj je bil takrat metropola velikega cesarstva.
Tri leta pozneje, ko se je Avstrijsko cesarstvo preoblikovalo v Avstro-Ogrsko konfederacijo, so na Dunaju ustanovili Cesarsko-kraljevo šolo umetnostne obrti (K.k. Kunstgewerbeschule), ki kot Univerza uporabne umetnosti (Universität für angewandte Kunst) obstaja še danes.
Univerza in Muzej uporabne umetnosti sta danes v kompleksu zgradb ob največji dunajski aveniji Ringstraße neposredna soseda. Muzejsko zgradbo je napravil slavni avstro-ogrski arhitekt Heinrich von Ferstel. Gigantska zgradba je bila dokončana leta 1877.
Muzej si je od nastanka zadal veliko nalogo, zbirati najpomembnejša dela vseh obdobij in materialov ter biti smerokaz za inovacije v okusu in razvoju obrti in industrije v Avstriji ter na njenih takratnih ozemljih.
Vzori in kopije
Mak je še vedno v tej monumentalni zgradbi na odlični dunajski lokaciji. Ob 150. obletnici muzeja sta v njem dve posebni razstavi. Prva se imenuje Vzori (Vorbilder), druga pa Kopije (Nachbilder).
Vzori so inspirativna konfrontacija Makovih zbirk s sodobnim avantgardnim oblikovanjem. Med drugim je na razstavi prikazan eksperiment devetih mednarodno priznanih oblikovalcev in teoretikov oblikovanja, ki so poskusili pojasniti, kako so lahko predmeti iz Maka navdih za oblikovalske izdelke.
Ti oblikovalci so Dunne & Raby, Jan Boelen, Konstantin Grčić, Stefan Sagmeister, Gesche Joost, Sabine Seymour, Hilary Cottam, Lidewij Edelkoort in Hans-Ulrich Obrist.
Znani direktorji Maka, od Rudolfa Eitelbergerja (ustanovni direktor, na čelu muzeja v obdobju 1864–1885) do predzadnjega, Petra Noeverja (na čelu Maka v obdobju 1986–2011), kakor tudi zbiratelji, kot sta Bertha Pappenheim (umrla 1939.) in Julius Paul (umrl 1936.), so bili navdih kuratorjema razstave Tulgi Beyerle, direktorici Muzeja umetnostne obrti v Dresdnu, in Thomasu Geislerju, kustosu oblikovalske zbirke v Maku, da sta iz več kot šeststo tisoč predmetov iz Makove zbirke izbrala eksponate za razstavo Vzori.
Predmeti na razstavi so postavljeni poleg knjig in drugih dokumentov, ki ilustrirajo zgodovino muzeja, s poudarkom na prehodu iz umetnostne obrti v oblikovanje.
Beyerlejeva in Geisler pravita, da sta navdih za razstavo dobila od pred dvema letoma preminule znane nemške psihoanalitičarke Margarete Mitscherlich (1917–2012), ki je povedala: »Vsi potrebujemo ideale, vzore in cilje, po katerih se lahko orientiramo, ter stremimo k njihovemu uresničenju. Brez njih smo izpostavljeni občutku praznine, brez njih izgubimo zanimanje za stvari in ljudi, s katerimi živimo.«
Poleg Vzorov razstava Kopije – 150 let Maka s fotografijami in drugimi eksponati prikazuje, kako so bile videti razstave Maka v njegovi stoletje in pol dolgi zgodovini.
