Tiskane izdaje
Prešernove nagrade in proslave so znane po peripetijah in škandalih. Spomnimo se letošnjega dogajanja, ko je režiser Mare Bulc prireditve obtožil Upravni odbor Prešernovega sklada (UO) cenzure, ali pa dogajanja pred dvema letoma, ko je bil Prešernov sklad razklan zaradi dokumentarca Jožeta Možine in vprašanja, ali je to sploh umetniško delo in kakšne so v tem primeru kompetence UO in strokovnih komisij.
Upravni odbor Prešernovega sklada v dosedanji sestavi (predsednik Janez Bogataj ter člani Srečo Dragan, Kajetan Gantar, Jože Horvat, Janko Kos, Lado Kralj, Jože Kušar, Lojze Lebič, Katja Pegan, Alenka Puhar, Hugo Šekoranja, Rudi Španzel, Teja Reba in Simon Popek) se je danes še zadnjič sestal. V dediščini, ki jo ta UO zapušča svojim naslednikom (novi UO naj bi bil imenovan do začetka poletja), je tudi vprašanje sprememb statuta Prešernovega sklada.
Kot je povedal Janez Bogataj, so spremembe statuta pripravili že pred več kot dvema letoma. Predlagali so natančnejšo opredelitev pristojnosti upravnega odbora in strokovnih komisij, embargo na informacije o prejemnikih nagrad do enega tedna pred podelitvijo, nove določitve umetniških področij ter nove določbe v zvezi s pogostitvijo ob proslavi.
S svojim predlogom sprememb statuta je upravni odbor Prešernovega sklada šel v državni zbor, a neuspešno. Odbor DZ za kulturo je obravnavo predloga sprememb in dopolnitev statuta Prešernovega sklada dvakrat preložil, saj se Bogataj, od katerega so hoteli dobiti pojasnila, njihove seje ni udeležil.
Bogataj pravi, da se prve seje Odbora DZ za kulturo ni udeležil, ker ni dobil vabila, druge pa ne zato, ker je imel strokovne obveznosti. Poleg tega meni, da predlaganih sprememb niti ni treba dodatno pojasnjevati, saj so zelo jasno formulirane.
Odbor DZ za kulturo je UO Prešernovega sklada kljub vsemu posredoval svoje pripombe na predlog sprememb statuta, člani UO so jih dobili na današnji seji. »Odbor DZ za kulturo predlaga reformo zakona o Prešernovih nagradah, v statutu pa naj se bolj jasno opredeli do razmerja med UO, strokovnimi komisijami in režiserjem. UO je to mnenje sprejel in oblikoval v priporočilo novemu UO,« je povedal Bogataj.
Predlog sprememb statuta je obravnavala tudi komisija državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Ni ga podprla, saj je menila, da so predlagane spremembne in dopolnitve statuta precej marginalne narave. Trenutni statut Prešernovega sklada, ki velja vse od leta 1993, po njihovem prepričanju potrebuje korenitejše spremembe.
Tudi prejšnji UO so razmišljali o spremembah
O tem, ali so razmišljali o spremembah, smo povprašali tudi nekatere nekdanje predsednike UO Prešernovega sklada. Jaroslav Skrušny je povedal, da so razmišljali o spremembi kategorij, v katerih se podeljuje nagrada, in ustreznem povečanju števila strokovnih komisij.
»Vendar pa smo se zavedali, da bo našega mandata konec, preden bo birokratski mlin zamlel, zato sprememb nismo predlagali. Vse ostalo, vključno s kompetencami strokovnih komisij in upravnega odbora ter vsebino in organizacijo proslave, je po našem mnenju dovolj jasno definirano že v obstoječem statutu,« pravi Skrušny.
Tudi pod predsedovanjem Mete Hočevar so razmišljali o spremembah statuta, a kmalu uvideli, da je ta nepomemben, saj se ga lahko obrača po mili volji. »Pomembneje je bilo, da smo si pravila v UO in komisijah sami postavili in da so bili pravi ljudje na pravih mestih. Ena od sprememb, ki smo jih uvedli, je bila razglasitev imen nagrajencev 3. decembra. Dušan Jovanović pa pravi, da o spremembah pravilnika niso razmišljali, ker je ta samo okvir, ki bi težko uredil vse potencialne probleme.
