Sto metrov proč od Eco hotela v Bohinjski Bistrici je Anže Čokl povsem rekonstruiral leta 1890 zgrajeni objekt, ki je med drugim gostil člane avstroogrske cesarske družine. Nekoč je slovel po najboljši namestitvi, nekdanji sloves bo skušal obuditi pod novim imenom hotel Sunrose 7, velja pa za enega prvih daleč naokrog, ki so namenjeni zgolj polnoletnim, torej odraslim gostom.



»Pri snovanju koncepta smo sodelovali s skupino 30 strokovnjakov iz 28 držav, ozirali pa smo se na to, česa v Sloveniji in okolici ni prav veliko. Otroci so ljubki, toda vsake toliko časa starši potrebujejo mir. Pa ne le starši, tudi drugi – za sproščen pogovor, partnersko zbliževanje in nekaj dni povsem 'na off', s čim manj motnjami. Tako je zasnovan tudi interier: prijeten lobi z veliko kotički za druženje, pogovor, branje, uživanje v kavarni pod kostanji. Bohinj z okolico ponuja neskončno možnosti sprostitve v naravnem okolju, ki dokazano blagodejno vpliva na zdravje,« o tem, kaj jih je gnalo v odprtje hotela izključno za odrasle, kar je pri nas prej izjema kot pravilo, pravi vodja projekta Anže Čokl.

Premor od digitalnega

Hotel uvaja koncept digitalnega razstrupljanja (digital detox), kar pomeni, da v njem ni nobene televizije, telefona in drugih digitalnih (multi)medijskih pripomočkov, saj promovira druženje, branje knjig, poslušanje narave in izkustvena doživetja čudovitega bohinjskega okolja in kulinarike. »Ali bodo gostje koncept sprejeli, bo pokazal čas, prepričani pa smo, da se vse več ljudi zaveda pomena zdravega življenjskega sloga, ki prav gotovo ne vključuje neprestanega buljenja v mobilnik. Samo ozrite se okrog, kako v kavarnah vsi 'visijo' na telefonu, nasproti sedi kralj ali kraljica njihovega srca, oni pa so spojeni s telefonom namesto z njim ali njo. Izhajam iz lastne izkušnje, ko si dlje časa v popolnem komunikacijskem mrku sredi divjih gora. Ko se zares odklopiš, se prepustiš občutkom narave in družbi prijateljev,« razmišlja Čokl, sicer tudi alpinist in alpinistični inštruktor.



Butični hotel Sunrose 7, historicističen objekt kulturne dediščine, je zasnovan z največjo pozornostjo do ohranjanja okolja: za namakanje velikega vrta izrabljajo kapnico, za ogrevanje in ohlajanje skrbi toplotna črpalka, obe kaminski peči imata vročevodni izmenjevalec dodatno za ogrevanje objekta. Tankoslojna vgrajena keramika je proizvedena s 30 odstotki manj porabljene energije, s 30 odstotkov manjšimi toplogrednimi izpusti in kar 80 odstotki manj vode. Hotel združuje skoraj 130-letno tradicijo s pridihom sodobnosti, med restavriranimi gradbeno-okrasnimi elementi nekega drugega časa izstopa znamenita ročno kovana ograja z ornamenti.

Tri etaže avstroogrske vile se ponašajo z 18 dizajnerskimi sobami, opremljenimi z unikatnim masivnim pohištvom lokalnega izvora, s talnim in stenskim gretjem ter individualnim pohlajevanjem. Kopalnice so zasnovane sodobno, v njih je na voljo certificirana naravna kozmetika, tudi brisače, plašči in drugo hotelsko perilo so izdelani iz bombaža, prijaznega do okolja. Dodatno edinstvenost zagotavlja prva doživljajska prha pri nas z multisenzoričnimi vodnimi učinki, ki v kraljevi suiti pričarajo občutke kot pod slapom; snovalce je navdihnil ravno slap Savica.

Obkrožen z drevoredom, reko in travniki

Pritličje je večji odprt prostor. Topel ambient s kavarniškim pridihom pričara knjižni kotiček s kaminom, prav tako masivna lesena konstrukcija jedilnice. Ročno kovani medeninasti lestenci v šest metrov visoki etaži odstirajo od stropa do tal zastekljen pogled na reko in več kot tisoč kvadratnih metrov velik vrt s teraso, zunanjim kuriščem, gredicami za domače dišavnice in hotelom za žuželke. V kletni etaži je skrita vinska klet s posebnim kotičkom za izbrane žgane pijače, pod krošnjami stoletnega kostanjevega drevoreda pa je srce zgodovinskega objekta, tradicionalna kavarna z izbrano ponudbo lokalnih sestavin, pripravljenih in postreženih z ljubeznijo.



Zaradi zahtev zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) so morali med drugim ohraniti osnovne stavbne volumne in členitve fasade, tradicionalnemu delu objekta pa so dodali sodobnega v obliki od stropa do tal zastekljenega dela in dela s sobami na jugu objekta. Spojenost hotela z okoljem sta narekovala občinski prostorski načrt in ZVKDS, zato je bilo pri oblikovanju zunanje podobe precej izzivov.

»Mislim pa, da jih je arhitekt odlično rešil in elegantno povezal sodobni del s tradicionalnim. Obkrožen z zaščitenim kostanjevim drevoredom, z reko in stoletnimi drevesi ter velikimi travnatimi površinami, kot tudi s Ceconijevim parkom čez cesto, objekt deluje zelo graciozno,« je prepričan Čokl.

Prenovo je zasnoval arhitekt Edvard Mandić iz ljubljanskega biroja Arcus, ki je poskrbel tudi za del interierja v sobah sodobnega dela, medtem ko je za ves preostali interier vključno z lobijem zaslužna Londončanka Corbie Phillips. Cene se bodo gibale od 180 do 450 evrov na sobo z zajtrkom na noč, odvisno od tipa sobe.



Hotel in kavarna sta odprta od 19. septembra, torej so zamudili vrhunec letošnje poletne sezone. »Glede na to, da je od začetka gradnje do konca, torej do pravnomočnega uporabnega dovoljenja, minilo le devet mesecev in devet dni, da je bilo treba upoštevati vse zahteve in smernice varuhov kulturne dediščine, za nameček smo gradili čez zimo, si 'zamude' glavne sezone ne očitam preveč. Sicer pa vsak hotel potrebuje nekaj dni, tednov, da zadiha, sredi glavne sezone pa to gotovo ni mogoče,« dodaja sogovornik.

Zaspani Bohinj se prebuja

Najbolj je ponosen na celo vrsto premišljenih detajlov in njihovo izvedbo, pa tudi na številne domače in tuje sodelujoče pri projektu, ki so vsak po svoje dodali ključen kamenček v mozaiku. Želje, ambicije in zamisli za prihodnost? »Zamisli je še precej, ambicij še več, dva inovativna projekta sta že v snovanju.« pravi Anže Čokl, vesel, da se »nekoč zaspani Bohinj vse bolj prebuja, da ga danes prav ta nekdanja zaspanost dela drugačnega, mirnejšega, da ima velik potencial za razvoj manj številčnega, avtentičnega turizma z zgodbo in večjo dodano vrednostjo«.



Da sta temeljita prenova in obuditev speče Trnuljčice tudi v korist in zadovoljstvo lokalne skupnosti, prikimava direktor Turizma Bohinj Klemen Langus: »Veseli me, da so investicije v turističnem gospodarstvu zadnja leta skladne z vizijo razvoja destinacije, ta pa je ustvarjati in razvijati turizem z zavedanjem o občutljivem naravnem okolju in bogati kulturni dediščini, ki nas obdaja, in ponuditi gostu tisto, kar tu pravzaprav pričakuje. Ko gre za oživitev pomembne kulturne dediščine in obenem še za upoštevanje njene zgodbe, lahko to samo pohvalimo. Kot oaza odmika od digitalnih motilcev naše pozornosti bo novi hotel nedvomno pomembna pridobitev za Bohinj.«