Po praznikih končno znova pred senat

Vladimirju Vodušku bodo po več kot polletnem premoru v Slovenj Gradcu le dosodili.
Objavljeno
30. april 2018 18.21
Posodobljeno
30. april 2018 18.39
Vladimir Vodušek: »Če sem kriv, naj mi sodišče izreče najstrožjo kazen. Do konca življenja sem pripravljen sedeti v zaporu.« FOTO: Mateja Kotnik/Delo
Slovenj Gradec – Pred senat slovenjgraškega okrožnega sodišča bo takoj po praznikih znova stopil novinar Vladimir Vodušek, osumljen poskusa izsiljevanja nekdanjega predsednika uprave družbe Unior Gorazda Korošca in prvega moža Uniorjevega hčerinskega podjetja Rhydcon Vinka Stiplovška. Voduška na tukajšnje sodišče ni bilo na spregled že več kot pol leta. 

Nazadnje je stal pred senatom septembra lani, ko je začel, a ne dokončal več ur trajajoč čustven zagovor, v katerem je zavrnil krivdo za očitano mu kaznivo dejanje, senat pa pozval, naj mu sodi po pravici. Prepričan je, da se je ujel v past, ki sta mu jo nastavila nekdanji direktor Uniorja Gorazd Korošec in Vinko Stiplovšek iz Rhydcona. V zaroti proti njemu naj bi sodelovala tudi policija in tožilstvo. »Da, imam slabo vest in počutim se krivega pred slovensko javnostjo, a samo zato, ker sem nasedel besedam pokvarjenih menedžerjev in sem javnost prikrajšal za objavo zgodbe o tem, kako so oškodovali državno premoženje,« se je branil obtoženi 9. septembra lani.

V začetku decembra ga na sodišče ni bilo, češ, da je bolan, zaradi česar je sodni senat odločil, naj o tem, ali je sposoben nadaljevati sojenje ali ne, odloči izvedenec. Medtem ko je ta izvedeniško mnenje pripravil, je Voduškova obramba predlagala prenos krajevne pristojnosti z okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu na okrožno sodišče v Ljubljani. Vrhovno sodišče je predlog zavrnilo, zato se obravnava nadaljuje v Slovenj Gradcu, kjer se je februarja lani tudi začela. A spomnimo, predobravnalni narok v tej zadevi se je začel že novembra 2013 v Celju.

Bilo je spomladi 2012, ko je Voduškov novinarski vir Stanislav Gaberc v uredništvo Info TV prinesel dokumente, domnevno obremenile za Unior in njegovo hčerinsko podjetje Rhydcon. Vodušek je v pogovoru s Stiplovškom izvedel, da dokumenti za podjetji niso obremenilni, zato jih je vrnil viru. Vodušek je ves čas sojenja trdil, da z njimi ni nikogar izsiljeval, da pa mu je Unior preko njihovih odvetnikov iz odvetniške pisarne Gregorovič sam ponudil oglaševalsko pogodbo. Dva meseca so jo usklajevali z Voduškom, ki ni slutil, da gre za past, v katero je končno padel poleti istega leta na parkirišču na Trojanah, ko je prijel v roke 50.000 evrov gotovine. 

Obramba, ki jo je zapustil Boštjan Penko, pričakuje, da bo sodišče Vladimirja Voduška oprostilo. Prepričana je, da so policisti in tožilci v tej zgodbi prekoračili svoja pooblastila. Če sodišče Voduška ne bo oprostilo, nameravajo z vsemi pravnimi sredstvi nasprotovati tako sodbi kot načini pridobivanja dokazov in podatkov, odgovore o protipravnem ravnanju policije pa iskali na višjem in vrhovnem sodišču. Vladimir Vodušek vztraja, da je policija kriminalno dejanje od njega izzvala. "Več kot dva meseca so se z mano o oglaševalski pogodbi fiktivno pogovarjali. Kako naj bi jaz vedel, da je tako? Z njimi sem se pogovarjal na način, kot se poslovni partner pogovarja s poslovnim partnerjem,« se je na sodišču branil obtoženi.

Vodušek trdi, da v tej zgodbi nikoli ni nikomur rekel, da mora oglaševati na Info TV, sicer bo sporne dokumente objavil v javnosti. »Dokaza za to nimate,« je izjavil pred senatom in dodal, da mu je žal, če so vpleteni imeli občutek, da jih izsiljuje. »Jaz nisem kriv, da so se tako počutili. Zakaj pa niso takoj šli na policijo? Zakaj so dva meseca z mano in mojimi upniki usklajevali pogodbe? Pretentali so me. Z mano so se igrali kot mačka z mišjo,« je jeseni lani trdil na sodišču obtoženi in se posul s pepelom: »Če sem kriv, naj mi sodišče izreče najstrožjo kazen. Do konca življenja sem pripravljen sedeti v zaporu.«