Začetek gradnje Ilirije zdaj napovedujejo za leto 2020
Izdelava projektne dokumentacije je predvidena za prihodnje leto. Vrednost projekta je ocenjena na 32 milijonov evrov.
Odpri galerijo
Gradnjo nove Ilirije na občini tokrat napovedujejo čez dve leti.
Pokrit olimpijski bazen na kopališču Ilirija lokalne oblasti obljubljajo od leta 1999, ko so postavili temeljni kamen za gradnjo nove Ilirije. Sedanja oblast jo napoveduje od leta 2008, v zdajšnjem predvolilnem času pa zatrjuje, da bodo gradnjo začeli »predvidoma leta 2020«.
V plavalnem klubu Ilirija, v katerem upravljajo bazen, ki bo prihodnje leto praznoval 90-letnico obstoja, upajo, da se bo gradnja nove Ilirije začela čim prej. »Kdor se želi v Ljubljani resno ukvarjati s plavanjem, mu ostane 50-metrski bazen na Kodeljevem, ki je pod balonom. Tam zato razmere niso idealne, pri čemer ne gre samo za balon, ampak za celotno pripadajočo infrastrukturo,« je pred časom v pogovoru za Delo razmišljal direktor PK Ilirija Tomi Martinjak. »Srčno si želimo nov objekt.«
Da je trenutno v ospredju »povabilo k oddaji ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije«, so sporočili z občine in dodali, da je ta »predvidena za leto 2019, gradnja se bo tako predvidoma začela leta 2020«.
Medtem ko v občinskem proračunu za letošnje leto denar za prenovo Ilirije sprva ni bil predviden, se je projekt za gradnjo pokritega olimpijskega bazena Ilirija, tokrat opredeljen kot Ilirija – park športa, pojavil v rebalansu proračuna. Za začetek izdelave projektne dokumentacije naj bi občina namenila 200.000 evrov, še 400.000 evrov nameravajo na MOL porabiti prihodnje leto. V okviru investicije v novo Ilirijo, ki je bila skupno sprva ocenjena na slabih 47 milijonov, trenutno pa na dobrih 32 milijonov evrov, so, kot so povedali na MOL, predvideni gradnja pokritega olimpijskega bazena, športne dvorane, garažne hiše z do 400 parkirnimi mesti in spremljevalni prostori.
Kopališče Ilirija so po letih peripetij in nasprotovanj zgradili leta 1929, ko je bilo eno izmed najmodernejših v Evropi. Med drugim so odprtju, kot je mogoče razbrati iz zapisov v Delovi dokumentaciji, nasprotovali tudi nekateri mestni veljaki, ki so menili, da bo kopališče »zapeljalo široke plasti prebivalstva k potratnosti ali vsaj čezmernim izdatkom«. Glavni pobudnik gradnje je bil Stanko Bloudek. Od leta 1929 je bila Ilirija eno izmed osrednjih mestnih kopališč ter jedro športnega plavanja v glavnem mestu. Plavalna sekcija Ilirija obstaja od leta 1919, čeprav so se zametki plavanja pojavili že prej, ko so se prebivalci Ljubljane hladili in učili plavati v Ljubljanici na Špici, kjer je bila zapornica, s katero so nadzirali višino rečne gladine. Tam so potekala tudi prva tekmovanja. Prve pobude o ureditvi pokritega bazena na kopališču Ilirija so se pojavile pozneje, a še pred osamosvojitvijo države, čeprav se do danes niso uresničile.
V plavalnem klubu Ilirija, v katerem upravljajo bazen, ki bo prihodnje leto praznoval 90-letnico obstoja, upajo, da se bo gradnja nove Ilirije začela čim prej. »Kdor se želi v Ljubljani resno ukvarjati s plavanjem, mu ostane 50-metrski bazen na Kodeljevem, ki je pod balonom. Tam zato razmere niso idealne, pri čemer ne gre samo za balon, ampak za celotno pripadajočo infrastrukturo,« je pred časom v pogovoru za Delo razmišljal direktor PK Ilirija Tomi Martinjak. »Srčno si želimo nov objekt.«
Da je trenutno v ospredju »povabilo k oddaji ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije«, so sporočili z občine in dodali, da je ta »predvidena za leto 2019, gradnja se bo tako predvidoma začela leta 2020«.
Medtem ko v občinskem proračunu za letošnje leto denar za prenovo Ilirije sprva ni bil predviden, se je projekt za gradnjo pokritega olimpijskega bazena Ilirija, tokrat opredeljen kot Ilirija – park športa, pojavil v rebalansu proračuna. Za začetek izdelave projektne dokumentacije naj bi občina namenila 200.000 evrov, še 400.000 evrov nameravajo na MOL porabiti prihodnje leto. V okviru investicije v novo Ilirijo, ki je bila skupno sprva ocenjena na slabih 47 milijonov, trenutno pa na dobrih 32 milijonov evrov, so, kot so povedali na MOL, predvideni gradnja pokritega olimpijskega bazena, športne dvorane, garažne hiše z do 400 parkirnimi mesti in spremljevalni prostori.
Od reke do kopališča
Kopališče Ilirija so po letih peripetij in nasprotovanj zgradili leta 1929, ko je bilo eno izmed najmodernejših v Evropi. Med drugim so odprtju, kot je mogoče razbrati iz zapisov v Delovi dokumentaciji, nasprotovali tudi nekateri mestni veljaki, ki so menili, da bo kopališče »zapeljalo široke plasti prebivalstva k potratnosti ali vsaj čezmernim izdatkom«. Glavni pobudnik gradnje je bil Stanko Bloudek. Od leta 1929 je bila Ilirija eno izmed osrednjih mestnih kopališč ter jedro športnega plavanja v glavnem mestu. Plavalna sekcija Ilirija obstaja od leta 1919, čeprav so se zametki plavanja pojavili že prej, ko so se prebivalci Ljubljane hladili in učili plavati v Ljubljanici na Špici, kjer je bila zapornica, s katero so nadzirali višino rečne gladine. Tam so potekala tudi prva tekmovanja. Prve pobude o ureditvi pokritega bazena na kopališču Ilirija so se pojavile pozneje, a še pred osamosvojitvijo države, čeprav se do danes niso uresničile.
