Butična šola, kjer si drznejo eksperimentirati

V več kot petstoletni zgodovini Idrije je imelo znanje vedno pomembno mesto in z njim zato tudi šolstvo. Ni naključje, da so leta 1900 z vizijo in pogledom, uprtim v prihodnost, idrijski mestni možje ob podpori uprave Rudnika živega srebra in župana Dragotina Lapajneta sklenili ustanoviti prvo slovensko realko, pred natančno 120 leti, 18. septembra leta 1901, pa je že bila otvoritvena slovesnost. Pouk je potekal pretežno v slovenskem jeziku, kar je pomenilo uresničitev tristoletnih sanj o ustanovitvi srednje šole v rudarskem mestu.

A pričujoče vrstice niso in ne bodo namenjene preteklosti, pač pa usmerjene v sedanjost in prihodnost. Prva slovenska realka, danes gimnazija, poimenovana po enem največjih slovenskih znanstvenikov, Juriju Vegi, je za mesto in njegovo širšo okolico namreč izjemnega pomena. Idrija pri izseljevanju mladih ni nič drugačna kot druga slovenska periferija, zato je izobraževalna inštitucija pomembno središče intelekta, prenosa znanj, izkušenj in veščin ter sodelovanja z industrijskimi velikani v občinah Idrija in Cerkno.



Ravnateljica Karmen Vidmar, ki je maja nastopila svoj drugi mandat na čelu gimnazije, pravi, da vloge, ki jo je imela institucija nekoč, danes zagotovo nima več. »Manjših gimnazij, kot je naša, je zdaj veliko. Med seboj se razlikujemo samo po tem, kako pristopamo k dijakom in kako delamo z njimi, na kakšen način preizkušamo določene vsebine ali oblike dela, ki niso nujno vezane na končni 'produkt' – uspešnega maturanta z dovolj velikim številom točk, da se bo lahko vpisal na določeno univerzo. Trudimo se, da znotraj izbirnih modulov dijakom ponudimo še nekaj več, in tu pa si drznemo eksperimentirati,« pojasnjuje ravnateljica.

Vzgoja bodočih voditeljev

Gimnazijo Jurija Vege danes obiskuje 328 dijakinj in dijakov, v prvi letnik je vpisanih 50. Kot je ob slovesni obletnici ustanove dejal župan občine Idrija Tomaž Vencelj, se možnost, da mladež ostane v mestu, povečuje z deležem vpisanih v programe. »Gimnazija je vedno bila ena od točk v Idriji, kjer se je zbirala inteligenca, in s tega vidika je v današnjem času še kako pomembna.« Pod okriljem gimnazije potekajo trije izobraževalni programi: gimnazijski maturant, strojni tehnik in mehatronik operater.

Prihodnost, kot si jo zamišljamo danes, bo čez pet ali šest let zagotovo drugačna od naše predstave, zato je po besedah Karmen Vidmar pomembno, da poleg bogate zakladnice znanj, ki jih poskušajo dati dijakom, te urijo tudi v drugih veščinah, ki jim bodo nekoč prišle prav. »Mislim, da v prihodnosti ne bo toliko pomembno, kakšno izobrazbo imaš, ampak kako si spreten pri upravljanju svojega znanja, kako se prilagajaš potrebam družbe, ali imaš veščine, ki znajo povezovati človeka s človekom. Imeti bo treba pravi odnos do okolja. Današnji otroci bodo nekoč naši voditelji. Naučiti jih moramo sodelovanja, načrtovanja, tega, da lahko kje padejo, ampak da s tem ni nič narobe. Da pa se lahko iz tega padca marsikaj naučijo, zrastejo in nadaljujejo svojo pot. Egoističen sistem je na tej točki pripeljal predaleč, družba je v tem trenutku krepko zašla.«



Ena od prednosti majhne mestne gimnazije je prav njena majhnost, saj je izkušnja, ki so je deležni dijakinje in dijaki, bolj osebna. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da je nekdanja realka še edini magnet, ki mlade ohranja v tem okolju. »Kateri od teh mladih, ki se zdaj izobražuje pri nas, bo v prihodnosti morda našel svoj poklic v tem okolju, zato ga mora čim bolje spoznati. Tudi utrip mesta je povsem drugačen, ko dijaki obiskujejo pouk, kot pa, ko je šola zaprta,« pravi ravnateljica.

Pretok znanja, idej in ljudi je močan, zasluge za to imajo tako zaposleni na gimnaziji, ki se trudijo dijakom približati realni sektor, kot lokalna podjetja, Kolektor, Hidria, Eta Cerkno, ki so znala prepoznati potencial šolajoče se mladine. Izzivov, ki so postavljeni pred manjše izobraževalne institucije, je ob pomanjkanju posluha pristojnega ministrstva namreč veliko. Srednje šole so financirane po glavarini, to pomeni, da veljajo – na papirju, ki je prevečkrat edini dokaz za vsakokratnega ministra oziroma ministrico – toliko, kolikor imajo dijakov. V Idriji finančne stiske rešujejo s pomočjo razpisov za namenska sredstva in znova – s pomočjo iz okolja. 

Uvertura bo današnja proslava

Začetek jubilejnega leta bodo na gimnaziji Jurija Vege zaznamovali z današnjo proslavo, ki vsebinsko morda ne bo osupljive narave, kot se je izrazila profesorica slovenskega jezika Maja Justin Jerman, ampak gre bolj za simboličen prolog v 120. obletnico. Poudarek bo na umetnosti, ki je znotraj kurikuluma v štirih letih premalo zastopana, a pomeni za dijake kanal, prek katerega lahko zdržijo pritiske, v katere jih potiska realnost. Z umetniškim izražanjem po besedah Maje Justin Jerman mladina namreč širše razume svet, ga lažje dojema in doživlja.

Ena od dijakinj 3. letnika je kot dodano vrednost »njene« gimnazije izpostavila prav dejstvo, da se lahko posvečajo kulturi oziroma umetnosti. »Zato so projekti, v katerih lahko dijaki izrazijo svoje umetniške talente, izjemno dobrodošli. Pogrešajo jih in nasploh je slovenska šola v tem podhranjena.« Umetnost je v srednjih šolah znotraj pouka zastopana le v prvem letniku, nato nič več. Z drobnimi poskusi, kot je razstava likovnih del dijakov, ki jo bodo – skupaj z zunanjo učilnico, namenjeno bodisi pouku bodisi druženju dijakov – odprli danes zvečer, iz talentiranih izvabljajo kreativnost.



»Gimnazija Jurija Vege ni neka floskula, in vzdržati dober renome, ki ga ima šola, je v današnjih časih res izziv. Idrije si ne predstavljam brez mladih ljudi, ki vanjo od vsepovsod vnašajo energijo,« pravi profesorica slovenščine. Nekoč so na realko hodili od blizu in daleč, ker je slovela ne le po pouku v slovenskem jeziku, pač pa po kritični misli, intelektualnih izzivih, prosveti z veliko začetnico.

Tudi danes se – sicer z nekaj manj kilometrov medsebojne razdalje – v razredih mešajo dijakinje in dijaki iz bližnjih Spodnje Idrije in Cerknega, pa tudi iz Rovt, Žirov, Logatca in Vrhnike. In glede na njihove modre misli o šolanju in življenju nasploh, tudi kritična misel ni izostala.