Po domovanju jamskega človeka ob spremljavi Gombačeve piščali
Arheološki park Divje babe na Cerkljanskem je eno najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. V strmo skalnato pobočje Šebreljske planote je vklesana jama, v kateri so leta 1995 našli neandertalčevo piščal – najstarejše glasbilo na svetu. Obisk jame, v kateri vsem na očeh in dosegu dlani ležijo živalske kosti, je nepozabno doživetje, ki so ga pred kratkim nadgradili z digitalizacijo.
V jami Divje babe sem bila pred kakšnima dvema letoma. Klasično vodenje z domačinom iz Šebrelj mi je ostalo v spominu predvsem zato, ker je bil gospod zanimiv, znal je odgovoriti na številna vprašanja in je tako res dal pečat jamskemu doživetju. Ko je iz žepa hlač potegnil pravo medvedovo kost, ki jo je pred več desetletji pobral v jami, me je skoraj vrglo na zadnjo plat. Kakšno dragocenost sem tedaj držala v rokah! Potem je pred nekaj dnevi prišlo povabilo za ogled nove pridobitve, za katero sem slišala, da bi utegnila biti magnet za obiskovalce od blizu in daleč.
Lokalna turistična organizacija (LTO) Laufar Cerkno, upravljavec Arheološkega parka Divje babe, je na razpisu pridobila slabih 60.000 evrov za digitalizacijo treh enot nepremične kulturne dediščine. In sem šla; zrla v netopirje – jama je med novembrom in aprilom zaprta prav zato, ker v njej prezimujejo ti sesalci –, prisluhnila zvoku dežnih kapelj in nežni melodiji Gombačeve piščali.
Mistični zvok
Prvi del projekcije o življenju neandertalca in ozadju najdbe piščali se začne takoj po vstopu v jamo. Obiskovalcem na steni predstavijo arheološke plasti in njihove glavne značilnosti. Jama pod Šebreljsko planoto je iz obdobja srednjega in začetka mlajšega paleolitika. Raziskane plasti v najdišču so stare od 35.000 do 116.000 let. Leta 1995 so, kot prikaže ena od barvnih palet na videoprojekciji, našli glasbilo, zacementirano v bližini ostankov od 50.000 do 60.000 let starega ognjišča.
»Pristop k digitalizaciji je bil zaradi občutljivega jamskega okolja drugačen kot pri drugih projektih. Zaradi visoke vlažnosti smo morali razmisliti o primerni tehnologiji, kako umestiti projektorje in računalnike v jamo, da jih vlaga ne bi poškodovala. Dali smo jih v ohišje in znotraj zagotovili ogrevanje ter hkrati hlajenje, da ne bi nastal kondenz,« je povedala vodja projekta pri podjetju Art Rebel 9 (izbrani so bili na razpisu) Nina Sever Plešec.
V zgornjem delu jame se obiskovalec s sliko in zvokom preseli tisočletja v preteklost in podoživi vsakdan neandertalcev. Svojevrsten je občutek, ko ti ob premikajoči se sliki na steni ob zvokih flavte nad glavo posebno zvočno kuliso ustvarjajo še dežne kaplje, ki jih ne moreš preslišati. Glasbenik Boštjan Gombač, ki je prispeval zvočno podlago za videoprojekcijo, je najdbo piščali, ki je na neki način zaznamovala tudi njegovo življenje, opisal kot eno od najbolj človeških pomembnih odkritij.
»Ko igram na rekonstrukcijo piščali, ki jo je izdelal pokojni profesor Ljuben Dimkaroski, k temu še vedno pristopam z neizmernim spoštovanjem. Arheolog Peter Turk je dejal, da bi svet morda danes lažje sprejel to izjemno odkritje, ker smo se od leta 1995 o življenju neandertalcev naučili veliko novega. Pomemben pristop k temu, da bi popularizirali piščal, je tudi 3D-tisk njenih replik, ki zadnjih pet let poteka v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije. Tako bo več ljudi poznalo to zgodbo. V zvoku piščali je vedno neki zapis, ne glede na to, na kakšno rekonstrukcijo igram. Nekaj mističnega. Zvok, ki ga lahko sicer opišem, težko pa razložim, kaj se dogaja, ko ta zvok nastaja,« je Gombač poetično opisal svojo vpetost v zgodbo tidldibaba.
Za mnoge je največja posebnost jame v Šebreljah dejstvo, da si v njej lahko (skorajda) sam. Hkrati smejo peljati vanjo le devet ljudi. Direktor LTO Laufar Cerkno Gregor Novaković je pojasnil, da je bil to pogoj Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) ob načrtovani digitalizaciji. Občutljivo jamsko okolje množice turistov ne bi preneslo, pa tudi doživetje je v tišini in intimi bolj nepozabno, kot bi bilo sicer. »Jama je z digitalizacijo bolj zanimiva predvsem za mlajše obiskovalce. Do prvomajskih praznikov bomo z led lučkami osvetlili še ograjo in stopnice. Tako ne bo več treba prižigati reflektorjev, kar bo povečalo intimnost doživetja, hkrati pa bomo optimalno poskrbeli za varnost obiskovalcev,« je dodal Novaković.
Prvi odzivi ljudi, ki so si ogledali novo pridobitev, so po njegovih besedah nadvse pozitivni. Dejstvo je, da nas čustveno premakne vedno manj stvari, klasična vodenja se marsikomu zdijo dolgočasna, še posebno otroke je težko pritegniti zgolj z besedo. Treba jim je predramiti tudi druge čute, ne zgolj sluh.
Začetek nove zgodbe
Kljub temu je lovljenje med tem, da iz jame ne naredijo Disneylanda, česar si nihče ne želi, in povečanjem zanimanja za to izjemno naravno in kulturno znamenitost, zahtevno delo. Lani je jamo obiskalo okrog 1500 ljudi. Med s soncem obsijanimi vikendi se po mulatjeri do cerkve sv. Ivana v Šebreljah vijejo množice sprehajalcev, a vsi se ne odpravijo tudi v jamo.
Z novim načrtom upravljanja Arheološkega parka Divje babe so po eni strani zdaj zakoličili pravila o tem, kaj se v parku sme početi in česa ne, ter hkrati jasno izrazili potrebo po ključni infrastrukturi, predvsem novih parkiriščih za obiskovalce. Po drugi strani je bil upravljavski načrt pogoj, da Arheološki park Divje babe postane kulturni spomenik državnega pomena. To naj bi se zgodilo predvidoma jeseni, najpozneje pa do konca letošnjega leta, je napovedal Gregor Novaković. S tem bodo zgodbi o piščali dali še večjo težo in lažje kandidirali na slovenskih oziroma evropskih razpisih.
A tudi naziv kulturnega spomenika državnega pomena jami ne bo koristil, če občina Cerkno ne bo končno postavila centra za obiskovalce, v katerem bi turiste lahko zadržali toliko časa, da se prejšnja skupina vrne iz jame. Center je v načrtih lokalne skupnosti že več let, a se do zdaj prav veliko ni premaknilo.
Dotlej bodo na LTO Laufar Cerkno naprej razvijali smele načrte glede pošiljanja zgodbe o Divjih babah v svet – ker je zgodba že prerasla Cerkljansko, si želijo zaposliti arheologa. Skrbel bi za promocijo, razstave, izobraževanja in delavnice, ki bi jih radi vključili v aktivnosti Arheološkega parka Divje babe – vse to zahteva strokovno usposobljenost.
Kdor si bo želel dan ali vikend popestriti z izletom na Šebreljsko planoto in obiskom Divjih bab, si lahko jamo ogleda zgolj z vodnikom. Vsaj tri dni pred prihodom se je mogoče za termin dogovoriti po telefonu ali elektronski pošti LTO Laufar Cerkno. Vodenje po arheološkem parku traja približno dve uri, zbirno mesto je pred cerkvijo sv. Ivana (sv. Janeza Krstnika) v Šebreljah – tudi ta je vredna ogleda, čeprav v teh dneh brez oltarja, saj ga restavrirajo. Dela naj bi predvidoma končali do sredine junija.
