Celjska občina čaka na gradbeno dovoljenje za viseči most
Občina je pridobila vsa potrebna soglasja za gradnjo 505-metrske brvi med Grajskim in Miklavškim hribom ter dala vlogo za gradbeno dovoljenje.
Odpri galerijo
Načrtovani viseči most v Celju bo s 505 metri eden najdaljših mostov tibetanskega stila na svetu. FOTO: arhiv MOC
O visečem mostu med Grajskim in Miklavškim hribom ni bilo nikoli javne razprave. Celjski mestni svetniki so se s projektom turistične brvi, kakor 505-metrski most tibetanskega stila imenujejo na mestni občini Celje, zgolj seznanili, nikoli pa o njem niso glasovali. Upravna enota Celje je 30. septembra prejela vlogo celjske občine za gradbeno dovoljenje. Ali bo vendarle v mestnem svetu kakršna koli razprava o tem večmilijonskem projektu, iz občine niso odgovorili.
Občina je pridobila vsa zahtevana mnenja, tudi Zavod RS za gozdove, ki je bil najbolj kritičen, se je pod določenimi pogoji z gradnjo strinjal, je zapisal vodja celjske enote Aleksander Ratajc: »Sledili smo cilju, da je poseg kar najmanj moteč, da čim bolj zmanjšamo njegovo vidnost, posebej pri dostopnih poteh in v okolici vstopnih platojev na obeh pobočjih, in da se v kar največji meri ohrani tudi obstoječa turistično-rekreacijska infrastruktura v gozdu.« Odločbo o dovoljenem posegu v varovalni gozd za gradnjo turistične brvi je izdalo ministrstvo za kmetijstvo.
Iz celjske občine odgovarjajo, da so uredili tudi vsa lastniška razmerja, projekt nadaljujejo: »V predlogu občinskega proračuna za leto 2022 smo za izdelavo projektne dokumentacije rezervirali okoli 100.000 evrov, kdaj bomo začeli gradnjo, pa je prezgodaj napovedovati.« V preteklosti so projekt ocenjevali na okoli 3,3 milijona evrov.
Precej sredstev so že vložili. Občina je namreč januarja lani z mariborsko družbo Ponting sklenila pogodbo za izvedbo projektne dokumentacije v višini 219.600 evrov. Svetnika Levice Samo Seničar in Matija Kovač sta ob sprejemanju lanskega proračuna kritizirala naročilo dokumentacije »za projekt, ki ga ni v načrtu razvojnih programov, niti zanj ni bil sprejet kakšen drug sklep mestnega sveta«. Ta sicer niti ni potreben. Aprila 2018 je namreč mestni svet še v prejšnji sestavi, a pod istim županom Bojanom Šrotom sprejel obvezno razlago enega od členov več desetletij starega odloka o prostorskoureditvenih pogojih. Po tej razlagi je na tem območju mogoča tudi gradnja »mostov in viaduktov«. Viseči most ni bil omenjen niti z besedo.
Na to opozarjajo v Levici in dodajajo: »Do arhitekturne zasnove objekta, ki bo pomembno zaznamoval videz mesta, je župan prišel neposredno, brez javnega natečaja ali razprave. Kljub temu da smo prepričani, da občina natanko ve, kako bo do mostu prišla, je z vidika transparentnosti ta projekt zelo problematičen.« Svetniki bodo o visečem mostu lahko razpravljali ob obravnavi proračuna, o tem pa ni mogoče razpisati referenduma.
Župan Bojan Šrot je v predvolilnem soočenju na TV Slovenija novembra 2018 dejal: »Mostu ne načrtujemo graditi s proračunskimi sredstvi, ampak morebiti v javno-zasebnem partnerstvu, imamo pa že kar nekaj pobud zasebnikov, ki bi ga sami zgradili.« Seničar in Kovač menita, da je »do Celjanov podcenjujoče vleči tako banalno temo iz enih volitev prek celega mandata v naslednje volitve in s tem odvračati pozornost od pomembnejših tem, a smo prepričani, da bo Bojan Šrot zaupanje ljudi ponovno želel preveriti prav pri tem projektu«.
Občina je pridobila vsa zahtevana mnenja, tudi Zavod RS za gozdove, ki je bil najbolj kritičen, se je pod določenimi pogoji z gradnjo strinjal, je zapisal vodja celjske enote Aleksander Ratajc: »Sledili smo cilju, da je poseg kar najmanj moteč, da čim bolj zmanjšamo njegovo vidnost, posebej pri dostopnih poteh in v okolici vstopnih platojev na obeh pobočjih, in da se v kar največji meri ohrani tudi obstoječa turistično-rekreacijska infrastruktura v gozdu.« Odločbo o dovoljenem posegu v varovalni gozd za gradnjo turistične brvi je izdalo ministrstvo za kmetijstvo.
Iz celjske občine odgovarjajo, da so uredili tudi vsa lastniška razmerja, projekt nadaljujejo: »V predlogu občinskega proračuna za leto 2022 smo za izdelavo projektne dokumentacije rezervirali okoli 100.000 evrov, kdaj bomo začeli gradnjo, pa je prezgodaj napovedovati.« V preteklosti so projekt ocenjevali na okoli 3,3 milijona evrov.
Brez referenduma
Precej sredstev so že vložili. Občina je namreč januarja lani z mariborsko družbo Ponting sklenila pogodbo za izvedbo projektne dokumentacije v višini 219.600 evrov. Svetnika Levice Samo Seničar in Matija Kovač sta ob sprejemanju lanskega proračuna kritizirala naročilo dokumentacije »za projekt, ki ga ni v načrtu razvojnih programov, niti zanj ni bil sprejet kakšen drug sklep mestnega sveta«. Ta sicer niti ni potreben. Aprila 2018 je namreč mestni svet še v prejšnji sestavi, a pod istim županom Bojanom Šrotom sprejel obvezno razlago enega od členov več desetletij starega odloka o prostorskoureditvenih pogojih. Po tej razlagi je na tem območju mogoča tudi gradnja »mostov in viaduktov«. Viseči most ni bil omenjen niti z besedo.
Na to opozarjajo v Levici in dodajajo: »Do arhitekturne zasnove objekta, ki bo pomembno zaznamoval videz mesta, je župan prišel neposredno, brez javnega natečaja ali razprave. Kljub temu da smo prepričani, da občina natanko ve, kako bo do mostu prišla, je z vidika transparentnosti ta projekt zelo problematičen.« Svetniki bodo o visečem mostu lahko razpravljali ob obravnavi proračuna, o tem pa ni mogoče razpisati referenduma.
Župan Bojan Šrot je v predvolilnem soočenju na TV Slovenija novembra 2018 dejal: »Mostu ne načrtujemo graditi s proračunskimi sredstvi, ampak morebiti v javno-zasebnem partnerstvu, imamo pa že kar nekaj pobud zasebnikov, ki bi ga sami zgradili.« Seničar in Kovač menita, da je »do Celjanov podcenjujoče vleči tako banalno temo iz enih volitev prek celega mandata v naslednje volitve in s tem odvračati pozornost od pomembnejših tem, a smo prepričani, da bo Bojan Šrot zaupanje ljudi ponovno želel preveriti prav pri tem projektu«.
