Med epidemijo ima naše delo povsem nove dimenzije
Janez Kramar, vodja reševalne postaje UKC Ljubljana o izzivih voznikov reševalnih vozil.
Odpri galerijo
Janez Kramar, vodja reševalne postaje UKC Ljubljana Foto osebni arhiv
Marsikdo je v šali rekel, da bi moral biti v teh časih avtomobil leta – reševalno vozilo. Pustimo šalo, vsekakor imajo reševalci in vozniki reševalnih vozil med epidemijo toliko bolj pomembno vlogo. Kot pravi vodja reševalne postaje UKC Ljubljana Janez Kramar, intervencij ni malo, zaradi koronavirusa pa so njihova posredovanja še bolj zahtevna.
Zaradi epidemije je dobilo naše delo povsem nove dimenzije. Delo v posebnih zaščitnih oblačilih, maske, vizirji in podaljšan čas intervencije so zdaj že nekaj običajnega. Prav tako razkuževanje avtomobila po vsaki intervenciji in prevzem drugega, ki je že čist in varen tako za nas kot za paciente. Pa še nekaj je očitno, zaradi različnih vzrokov ljudje lažejo o svojem zdravstvenem stanju in nemalokrat ne povedo, da so v karanteni ali oboleli, tako da na žalost ne moremo verjeti prav nobenemu in smo zelo skrbni pri svoji zaščiti. Vse to pa podaljša čas intervencije.
Na reševalni postaji UKC Ljubljana imamo 25 reševalnih vozil in tri reševalne motorje. Zaposlenih je 115 ljudi, od tega 52 diplomiranih zdravstvenikov oziroma diplomiranih medicinskih sester in 49 zdravstvenih reševalcev. Zdravstveni reševalci so večinoma vozniki reševalnih vozil.
Začetki reševalne dejavnosti segajo v leto 1870, za uradni začetek pa štejemo 31. julij 1922, ko je bila mestnemu gasilskemu uradu dodeljena reševalna postaja. Dodeljeni so jim bili tudi prostori v Mestnem domu. Tako bomo prihodnje leto praznovali 100 let delovanja.
Reševalna služba deluje 24 ur na dan, 365 dni v letu, pokriva pa mestno občino Ljubljana in 14 sosednjih občin na skupni površini 1470 kvadratnih kilometrov. Na tem območju prebiva in dela ob konicah tudi 450.000 ljudi. Najdaljši dostop je do Zagradca oziroma Ambrusa, približno 46 kilometrov.
Lani smo prevozili 733.443 kilometrov, povprečno 27.165 kilometrov na reševalni avtomobil.
Takšnega internega akta nimamo, ni ga niti na ravni države. Avtomobili gredo v odpis, ko vrednost popravila preseže tržno ceno. Trenutno imamo reševalni avtomobil s prevoženimi 622.313 kilometri, ki je sicer rezervno vozilo.
Vozni park, star največ pet let, in v vseh vozilih električna nosila in električne stole za nošenje po stopnicah.
Prometna kultura se izboljšuje, nikakor pa ne moremo razumeti ljudi, ki ne oblikujejo reševalnega pasu.
Najprej je treba imeti srednjo zdravstveno šolo, potem pa opraviti nacionalno poklicno kvalifikacijo za poklic zdravstveni reševalec in po zaposlitvi še tečaj varne vožnje. Sicer posebnih dodatnih pogojev ni.
V sistem nujne medicinske pomoči je treba vključiti več ekip, koordinacija je in bo učinkovitejša, odkar je bila ustanovljena dispečerska služba zdravstva.
Z namenom skrajševanja dostopnih časov že imamo izpostavi na Vrhniki in v Ivančni Gorici. Statistično spremljamo pogostost intervencij na posameznem območju, od maja do novembra imamo vključenega motorista reševalca prav zaradi skrajševanja dostopnega časa. V primeru dokazane potrebe nimamo zadržkov do stalnih točk zunaj sedeža reševalne postaje oziroma do razpršitve reševalnih ekip.
Kako se pri svojem delu spoprijemate z epidemijo koronavirusa, imate kaj dodatnih težav v kateremkoli pogledu?
Zaradi epidemije je dobilo naše delo povsem nove dimenzije. Delo v posebnih zaščitnih oblačilih, maske, vizirji in podaljšan čas intervencije so zdaj že nekaj običajnega. Prav tako razkuževanje avtomobila po vsaki intervenciji in prevzem drugega, ki je že čist in varen tako za nas kot za paciente. Pa še nekaj je očitno, zaradi različnih vzrokov ljudje lažejo o svojem zdravstvenem stanju in nemalokrat ne povedo, da so v karanteni ali oboleli, tako da na žalost ne moremo verjeti prav nobenemu in smo zelo skrbni pri svoji zaščiti. Vse to pa podaljša čas intervencije.
Koliko reševalnih vozil imate v voznem parku? In koliko voznikov in sovoznikov?
Na reševalni postaji UKC Ljubljana imamo 25 reševalnih vozil in tri reševalne motorje. Zaposlenih je 115 ljudi, od tega 52 diplomiranih zdravstvenikov oziroma diplomiranih medicinskih sester in 49 zdravstvenih reševalcev. Zdravstveni reševalci so večinoma vozniki reševalnih vozil.
Od kdaj je sploh organizirana ljubljanska reševalna služba, ki je največja tovrstna organizacija v Sloveniji?
Začetki reševalne dejavnosti segajo v leto 1870, za uradni začetek pa štejemo 31. julij 1922, ko je bila mestnemu gasilskemu uradu dodeljena reševalna postaja. Dodeljeni so jim bili tudi prostori v Mestnem domu. Tako bomo prihodnje leto praznovali 100 let delovanja.
Kolikšno območje pokrivate oziroma do kakšne oddaljenosti od UKC Ljubljana vaša reševalna vozila pobirajo ponesrečence in bolnike?
Reševalna služba deluje 24 ur na dan, 365 dni v letu, pokriva pa mestno občino Ljubljana in 14 sosednjih občin na skupni površini 1470 kvadratnih kilometrov. Na tem območju prebiva in dela ob konicah tudi 450.000 ljudi. Najdaljši dostop je do Zagradca oziroma Ambrusa, približno 46 kilometrov.
Koliko kilometrov v enem letu prevozite oziroma koliko kilometrov prevozi celotna reševalna ekipa?
Lani smo prevozili 733.443 kilometrov, povprečno 27.165 kilometrov na reševalni avtomobil.
Imate kak interni predpis o tem, koliko smejo biti stara reševalna vozila oziroma po koliko prevoženih kilometrih gredo v odpis?
Takšnega internega akta nimamo, ni ga niti na ravni države. Avtomobili gredo v odpis, ko vrednost popravila preseže tržno ceno. Trenutno imamo reševalni avtomobil s prevoženimi 622.313 kilometri, ki je sicer rezervno vozilo.
Kaj bi si želeli imeti v voznem parku, če denar ne bi bil omejitev?
Vozni park, star največ pet let, in v vseh vozilih električna nosila in električne stole za nošenje po stopnicah.
Vaši vozniki so vsak dan na cesti, kako oni vidijo slovensko cestnoprometno kulturo?
Prometna kultura se izboljšuje, nikakor pa ne moremo razumeti ljudi, ki ne oblikujejo reševalnega pasu.
Kako nekdo postane voznik reševalnega vozila? Verjetno ni dovolj le vozniški izpit B-kategorije?
Najprej je treba imeti srednjo zdravstveno šolo, potem pa opraviti nacionalno poklicno kvalifikacijo za poklic zdravstveni reševalec in po zaposlitvi še tečaj varne vožnje. Sicer posebnih dodatnih pogojev ni.
Kaj bi spremenili oziroma izboljšali, da bi bilo vaše reševalno delo še bolj učinkovito in varnejše?
V sistem nujne medicinske pomoči je treba vključiti več ekip, koordinacija je in bo učinkovitejša, odkar je bila ustanovljena dispečerska služba zdravstva.
Kaj menite o zamisli, da bi bila posamezna reševalna vozila locirana oziroma da bi dežurala na glavnih vpadnicah v Ljubljano, recimo na obračališčih mestnega avtobusa? Nedvomno bi se s tem skrajšal reakcijski čas, saj reševalna vozila po klicu porabijo razmeroma veliko časa, da se od UKC oziroma bazne reševalne postaje v Mostah prebijejo na primer do Šentvida, Škofljice ali Vrhnike.
Z namenom skrajševanja dostopnih časov že imamo izpostavi na Vrhniki in v Ivančni Gorici. Statistično spremljamo pogostost intervencij na posameznem območju, od maja do novembra imamo vključenega motorista reševalca prav zaradi skrajševanja dostopnega časa. V primeru dokazane potrebe nimamo zadržkov do stalnih točk zunaj sedeža reševalne postaje oziroma do razpršitve reševalnih ekip.
