As med asi
Blaženo neznanje in prikupna radovednost kot življenjski moto in prava pot.
Odpri galerijo
FOTO: Guillaume Horcajuelo/Reuters
Včeraj sem gledal smučanje, ko se je zgodilo nekaj imenitnega. Obiskal me je dolgo pozabljen spomin, ki gre takole. Tam na začetku osnovne šole je bila moderna beseda as. Če je bilo nekaj sijajno, je bilo asovsko. Težava je bila v tem, da nisem vedel, kaj pomeni beseda as. Poznal sem ajs, običajno v povezavi s slovesom očetovega ričeta, potem ko je s poprom razburil mojo nedolžno peristaltiko. A vendar me to ni odvrnilo, da besede ne bi uporabljal, kaj uporabljal, s sošolci sem vreščal, kadarkoli se je zgodilo nekaj izjemnega, da je to bilo ful asovsko.
Nekega dne sem se vendarle zatekel k edinemu zanesljivemu viru informacij, k babici. Vprašal sem jo, kdo je to as. Nasmehnila se je, odložila očala, kar je pomenilo, da se bo zgodilo nekaj pomembnega, vstala in mi v roko položila žvečilni gumi.
»Smučarji,« je rekla, si ponovno nadela očala in odprla novo škatlico cigaret znamke Partner. Radovednost me je pregnala pred televizor, kjer je smučarsko tekmo prekinila reklama za žvečilne gumije, ki so jih reklamirali naši smučarji. Takrat sem bil malo v Matejo Svet. V reklami so bili naši snežni bogovi, žvečili so in govorili: »As medasi.« Šele takrat je vse skupaj dobilo smisel, as pomeni 'žvečilni gumi', medasi pa je njegov okus, tako kot mentol ali jagoda.
Tistega usodnega dne je na naše dvorišče prišel fajter Borči in zahteval, da se otroci postavimo v vrsto za batine. Stopil je do vsakega in vprašal: »Ti misliš, da si as?« In potem si dobil klofuto. Prišel je do mene, ponovil vprašanje, se pripravil na zamah, ko sem prestrašeno pisknil, ker me je res zanimalo: »A misliš medasi?« Obstal je, očitno je doživel kratki stik.
»Kaj je to medasi?« se je začudil. »Saj veš,« sem nadaljeval. »As medasi.« Pokazal sem mu žvečilne, ki sem jih imel v žepu. Obraz mu je zažarel, ko sem mu dal enega. Zame ni bilo klofute. Kasneje sem ga večkrat srečal kot dijak. Njegova kariera pretepača je bila bleščeča, postal je glavni as. Ni se mi ga bilo treba bati, vedno me je prijazno pozdravil: »Kaj zaj, Medasi!« To je postala moja usoda.
Nekega dne sem se vendarle zatekel k edinemu zanesljivemu viru informacij, k babici. Vprašal sem jo, kdo je to as. Nasmehnila se je, odložila očala, kar je pomenilo, da se bo zgodilo nekaj pomembnega, vstala in mi v roko položila žvečilni gumi.
»Smučarji,« je rekla, si ponovno nadela očala in odprla novo škatlico cigaret znamke Partner. Radovednost me je pregnala pred televizor, kjer je smučarsko tekmo prekinila reklama za žvečilne gumije, ki so jih reklamirali naši smučarji. Takrat sem bil malo v Matejo Svet. V reklami so bili naši snežni bogovi, žvečili so in govorili: »As medasi.« Šele takrat je vse skupaj dobilo smisel, as pomeni 'žvečilni gumi', medasi pa je njegov okus, tako kot mentol ali jagoda.
Tistega usodnega dne je na naše dvorišče prišel fajter Borči in zahteval, da se otroci postavimo v vrsto za batine. Stopil je do vsakega in vprašal: »Ti misliš, da si as?« In potem si dobil klofuto. Prišel je do mene, ponovil vprašanje, se pripravil na zamah, ko sem prestrašeno pisknil, ker me je res zanimalo: »A misliš medasi?« Obstal je, očitno je doživel kratki stik.
»Kaj je to medasi?« se je začudil. »Saj veš,« sem nadaljeval. »As medasi.« Pokazal sem mu žvečilne, ki sem jih imel v žepu. Obraz mu je zažarel, ko sem mu dal enega. Zame ni bilo klofute. Kasneje sem ga večkrat srečal kot dijak. Njegova kariera pretepača je bila bleščeča, postal je glavni as. Ni se mi ga bilo treba bati, vedno me je prijazno pozdravil: »Kaj zaj, Medasi!« To je postala moja usoda.
