Gajbico marelic, prosim
»Življenje je kot škatla čokoladnih bombonov. Nikoli ne veš, kaj boš dobil.« Znani izrek Forresta Gumpa popelje v samorefleksijo, kako nas filmske zgodbe lahko posrkajo vase in vplivajo na naš resnični svet. Enako, če ne še bolj, nas nagovori glasba, pesem. Brez verza, za začet. Pesem, ki se je ne mudi pet. Nima posebnega smisla, kot ta naš ustavljen svet.
Pesem Marelice je nov sončen poletni napev, ki prinaša sladko zasanjano podlago za brezskrbne vroče dni in avanture. Prikupna zgodba se vrti okoli slastnih sadežev, obenem pa avtorja Dominika Bagolo - Balladera pospremi k njegovim začetkom in posede v njegovo naravno okolje, za klavirske tipke. Izkušeni kantavtor, ki se je podpisal pod vrsto radijskih uspešnic, nas v marelično poletje »skulirano« vabi s snežno belim pianinom, Marelice pa so kot sproščena oda poletju tudi nekakšna »skrinjica spominov« na njegove otroške dni v rodni vasi. Balladero v videospotu, tako kot v skladbi, preprosti klavirski melodiji tudi v sliki pristavi polno mero barvitosti in igrivosti, s ščepcem lahkotne romantike.
Marelice, le kdo jih nima rad, iz zvočnikov mikajo s svojo sočnostjo, vonjem po poletju. In s spomini. Na nonino marelično marmelado, na jedrca, ki smo jih kot otroci zakopali na našem vrtu, misleč, da bo naslednjo pomlad iz njih zrastlo marelično drevo …
Kakor koli obrneš, nikoli več isto ne bo./Kilo marelic, na plaži lebdiš nad vodo,/sonce te boža, valovi nosijo,/morje šepeta ti, misli odplavajo./Kakor koli obrneš, tako je lepo,/kakor koli obrneš, res je lepo./Skrbi so naj jutri, spomini pa včeraj,/danes le trenutki, v njih pa jaz in ti za zmeraj./Marelice, marelice.
Življenje je kot … Gajbico marelic, prosim! Na ves glas.
