Tudi zvezdniki imajo zvezdniške vzornike
Minuli teden je več lokacij po Ljubljani gostilo deveto edicijo festivala Ment. Kot headlinerji so prvič pri nas nastopili »francoski predstavniki glamurozne rockovske psihedelije in seksapilne punkovske energije« La Femme. Gre za enega od tistih bendov, ki znane in neznane zvoke združujejo v enkratno zmes, kjer ni meja ali jezikovnih ovir, so jih napovedali. Nič manj eklektična in privlačna ni njihova vizualna podoba; nastopi v živo veličastni. Da jih občinstvo pozna in jih je težko čakalo, je bilo razvidno iz hitro razprodanih vstopnic.
»Nisem velika zvezda in sem precej mlad, tako da je vse v redu in kul,« je mojo tremo pred intervjujem za Sobotno prilogo miril soustanovitelj skupine Marlon Magnée. S sproščenostjo, priljudnostjo, dostopnostjo in darežljivostjo je to, ko sva se spoznala še v živo, več kot upravičil. Razveselil je tudi oboževalce, s katerimi se je ob prihodu prek instagrama dogovoril za srečanje, jim razdelil nekaj plakatov in cedejev ter tiste, ki so ostali brez vstopnic, dodal na svoj seznam povabljencev. »Še z nobenim glasbenikom nisem imel takšne izkušnje,« se ni mogel načuditi eden od njih.
A tudi zvezde imajo svoje zvezdniške vzornike. Zasedba si od nastanka želi navezati stik z režiserjem Quentinom Tarantinom ter mu svojo glasbo ponuditi za katerega od filmov. Poskušali so na vse načine, nazadnje pred kratkim v Los Angelesu. Zdaj, ko je napovedal svoj zadnji film, so toliko bolj obupani. Ne obupajte, sem položila na srce Marlonu in mu povedala ozadje zgodbe svojega intervjuja z Ai Weiweiem, ki ga je spodbudilo naključno srečanje v enem od dunajskih muzejev. Tarantino je bil na dan ljubljanskega koncerta La Femme na Mentu v Parizu. Naslednje dopoldne je pogovor z njim predvajal radio France Inter. Zvečer so tam v živo nastopili La Femme. Takrat sem vedela, da jim bo uspelo.
