Vso srečo, Wally!
Po večmesečnem osupljivem potovanju po toplih vodah se arktični mrož vrača proti domu.
Odpri galerijo
Neobičajni gost je nehote potopil marsikateri čoln. FOTO: Hafrun Erikis Via Reuters
Na poti proti toplemu jugu sem čutila dvojno olajšanje: odmaknila se bom od rutine in tudi od vse bolj nadležnih lokalnih novic. A ker firbec le redko počiva, sem med novicami naletela na simpatično zgodbo. Tudi njen glavni junak jo je mahnil proti jugu, le da je bilo to skregano z vsemi zakoni narave.
Marca letos so ga prvič opazili na jugu Irske, nekaj tisoč kilometrov stran od njegovega običajnega naravnega okolja, Arktike. Sprva utrujeni, potem pa vse bolj radovedni arktični mrož je takoj postal medijska zvezda in zaslovel kot Wally the walrus. Domačini z otoka Valentia so bili navdušeni. »Upamo, da bo ostal pri nas, saj še nikoli nismo imeli tako znanega soseda,« je pred kamero izjavil starejši gospod. Vsak po svoje so si razlagali njegovo početje. »Najbrž je sledil privlačni samici,« je pomislil moški v zrelih letih. »Gotovo je zaspal na ledeni gori in ga je zaneslo k nam,« si je predstavljala desetletnica.
Videti je bilo, da osemstokilogramske zverine človeška bližina ne moti. Vztrajno je lezel na čolne, pa naj je bila posadka gor ali ne. Ko se mu je z veliko truda uspelo skobacati na krov, je marsikateri čoln klonil pod njegovo težo. Medtem ko so trgovci že ponujali spominke z njegovo podobo, so znanstveniki dogajanje spremljali z zaskrbljenostjo. Zaradi klimatskih sprememb živalim zmanjkuje ledenega habitata, je užaloščeno pojasnjevala morska biologinja. Drugi strokovnjak je bil bolj optimističen, češ da so mladi samci kot najstniki, ženeta jih radovednost in želja po raziskovanju. In štiriletni Wally si je vsekakor dal duška, videli so ga tudi na severovzhodu Francije in ob obali Španije. Nedvomno je bil on, prepoznali so ga po brazgotinah na plavutih.
Medtem ko so se čolni na Irskem še kar potapljali in so posebej za Wallyja že postavljali pontonsko ploščad, se je orjak obrnil nazaj proti severu. Jaz sem nabirala cestne kilometre proti domu, on pa se je po treh tednih in več tisoč preplavanih kilometrih pojavil na Islandiji. Še malo, pa bo doma. Konec dopusta za naju. Pa srečno pot, mrcina!
Marca letos so ga prvič opazili na jugu Irske, nekaj tisoč kilometrov stran od njegovega običajnega naravnega okolja, Arktike. Sprva utrujeni, potem pa vse bolj radovedni arktični mrož je takoj postal medijska zvezda in zaslovel kot Wally the walrus. Domačini z otoka Valentia so bili navdušeni. »Upamo, da bo ostal pri nas, saj še nikoli nismo imeli tako znanega soseda,« je pred kamero izjavil starejši gospod. Vsak po svoje so si razlagali njegovo početje. »Najbrž je sledil privlačni samici,« je pomislil moški v zrelih letih. »Gotovo je zaspal na ledeni gori in ga je zaneslo k nam,« si je predstavljala desetletnica.
Videti je bilo, da osemstokilogramske zverine človeška bližina ne moti. Vztrajno je lezel na čolne, pa naj je bila posadka gor ali ne. Ko se mu je z veliko truda uspelo skobacati na krov, je marsikateri čoln klonil pod njegovo težo. Medtem ko so trgovci že ponujali spominke z njegovo podobo, so znanstveniki dogajanje spremljali z zaskrbljenostjo. Zaradi klimatskih sprememb živalim zmanjkuje ledenega habitata, je užaloščeno pojasnjevala morska biologinja. Drugi strokovnjak je bil bolj optimističen, češ da so mladi samci kot najstniki, ženeta jih radovednost in želja po raziskovanju. In štiriletni Wally si je vsekakor dal duška, videli so ga tudi na severovzhodu Francije in ob obali Španije. Nedvomno je bil on, prepoznali so ga po brazgotinah na plavutih.
Medtem ko so se čolni na Irskem še kar potapljali in so posebej za Wallyja že postavljali pontonsko ploščad, se je orjak obrnil nazaj proti severu. Jaz sem nabirala cestne kilometre proti domu, on pa se je po treh tednih in več tisoč preplavanih kilometrih pojavil na Islandiji. Še malo, pa bo doma. Konec dopusta za naju. Pa srečno pot, mrcina!
