V nadaljevanju preberite:

Zaslužni prof. dr. Jurij Kunaver danes praznuje 90. rojstni dan. Zrasel je v znani skavtski družini in te vrednote so ga spremljale vse življenje. Radovednost geografa ga je ponesla v svet, na mnogo poteh ga je spremljala tri leta mlajša žena Jelka ali Eta. Z njo je prepotoval severno in zahodno Evropo, najdaljše potovanje je bilo dolgo 5000 kilometrov, do južne Irske. Zdaj konce tedna preživljata v drugem domu pod Kaninom, kjer obdelujeta tudi vrt.

Leta 1958 je diplomiral na takratni prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani. Za diplomsko nalogo Visokogorski kras Vzhodnih Julijskih in Kamniških Alp je prejel študentsko Prešernovo nagrado, s tega področja je tudi doktoriral. Na ljubljanski filozofski fakulteti je poučeval fizično geografijo, geomorfologijo, klimatogeografijo, geografijo krasa in didaktiko geografije. Vmes je krajši čas poučeval na pedagoški fakulteti, bil je tudi dekan. Zaljubljen je v visokogorski kras, ki ga ves čas raziskuje, bil je aktiven jamar in planinec. Prejel je celo vrsto priznanj. Med drugim je bil pobudnik in vodja organizacijskega odbora Ilešičevih dnevov, ki bodo septembra potekali že dvajsetič. Posvečeni bodo njemu.

O svojem očetu Pavlu Kunaverju je napisal knjigo Sivi volk. Trenutno pa ga zaposluje znanstvena monografija o Makaluju, ki bo izšla kmalu in jo posveča pokojnemu bratu Alešu Kunaverju, vrhunskemu slovenskemu alpinistu in himalajcu. Na vprašanje, ali je ljubezen do gora in jam prenesel tudi na sina, vnuka in vnukinjo, odgovori: »V kaninske jame gre tudi moj sin Uroš. Je zelo dober fotograf in je posnel nekatere dele jam, zlasti brezna, ki jih doslej še nismo videli. Tudi on gre nekoliko po tej poti, čeprav je kemik. Vnuk je star 26 let, vnukinja pa 24, in še ne vemo, kaj bo.«