Kaj je biološko dinamično kmetovanje?
Kaj je biološko dinamično kmetovanje?
To je kmetovanje v skladu s kozmičnimi ritmi. Verjetno vsi poznate kozmične ritme, na primer menjavo dneva in noči, letnih časov, plime in oseke. V biodinamičnem kmetijstvu izkoriščamo te impulze pri obdelavi tal, sajenju in negi rastlin, pobiranju pridelkov in shranjevanju in pridelavi lastnih semen. Utemeljitelj te vrste kmetovanja je dr. Rudolf Steiner, antropozof. Antropozofija pomeni duhovno znanost. Veliko raziskav je opravila tudi Marija Thun. Znan je njen setveni koledar, v katerem so prikazani ugodni dnevi za posamezno vrsto rastline, kot so korenovke, plodovke, listnate rastline in cvetnice, navodila za gnojenje, zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci.
Ali je za takšno kmetovanje in vrtnarjenje veliko zanimanja med starejšimi?
Zanimanja je veliko prav med nekoliko starejšimi, ker je v tem obdobju razumevanje sveta in svojega telesa popolnoma drugačno kot v mladih letih. Za nami so leta dobrih in slabih izkušenj, problemov z zdravjem, obrnemo se bolj vase, bi lahko rekli. Biodinamiki ne pridelujemo samo zdrave hrane, ves čas smo povezani z zemljo in naravo, ki deluje na nas pomirjajoče in zdravilno, skratka, je tudi naša duhovna hrana.
Katere so prednosti pridelkov, vzgojenih na tak način?
Taki pridelki so bolj hranilni, okusnejši, ker so pridelani brez uporabe umetnih gnojil in pesticidov. Pridelke povečujemo s pravilno pripravo tal, z uporabo kompostov, bogatenjem s humusom. Skrbimo za odpornost in vitalnost rastlin z biodinamičnimi preparati in škropivi, ki jih izdelujemo sami. Take rastline in meso niso samo hrana, ampak tudi neke vrste zdravilo za naše telo.
Koliko je taka pridelava hrane pri nas razširjena?
Povezani smo v 16 regionalnih društev po državi, v katerih skrbimo za izobraževanje članstva, oglede dobrih praks ter skupaj izdelujemo biodinamične preparate in škropiva. Preparatov in škropiv ne prodajamo, vsak član jih dobi zastonj ob poravnani letni članarini, ki velja za celo družino, in udeležbi v vsaj eni akciji priprave preparatov ali škropiv.
Letos naša zveza prvič organizira Praznik biodinamikov, in sicer 30. septembra na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, kjer boste lahko slišali predavanje o osnovah biodinamike, spoznali društva in se včlanili. Že pred tem pa se predstavljamo na sejmu Agra v Gornji Radgoni, kjer prav tako lahko dobite vse informacije in poslušate predavanja o biodinamiki.
Kako se lotiti biodinamičnega kmetovanja oziroma vrtnarjenja?
Najenostavneje je, da se vključite v najbližje društvo, teh je, kot rečeno, v Sloveniji 16. Poleg zveze društev Ajda, ki delujejo na Dolenjskem, v Domžalah, na Gorenjskem, Goriškem, v Istri, na Koroškem, v Podravju, Pomurju, Posavju, Posočju, v Sostrem, na Štajerskem in v Vrzdencu oziroma Logatcu, so to še društvo Lan v Beli krajini, Sadjarsko društvo Borovnica in Društvo biodinamikov Notranjska.
Za začetnike priporočam knjigo Marije Thun Praktično vrtnarjenje in številne priročnike, ki si jih lahko izposodite ali kupite v društvih ali v spletni trgovini www.ajda-vrzdenec-zalozba.si. Ko se boste pobliže seznanili z metodo, pa se lahko lotite zahtevnejše antropozofske literature.
