Pokličite, poklepetajte in si skrajšajte čas

Dobro leto dni je že, odkar je zaživel Čvekifon, družbeno omrežje za starejše, ki je namenjeno klepetu starejših s starejšimi. V času epidemije, ko se izmenjujejo obdobja z ukrepi izolacije in prepovedi druženja, ima neprecenljivo vlogo pri preprečevanju osamljenosti med starejšimi. Pripomogel je tudi, da so se stkala mnoga nova prijateljstva.

Čvekifon deluje vse dni v tednu, med 8. in 20. uro, klici so brezplačni. Uporabnik se registrira in pokliče, Čvekifon pa ga poveže z naključnim starejšim. »Delovanje je varno, saj sta številki klicatelja in klicočega skriti. Deluje avtomatizirano, sam naključno izbira med prijavljenimi starejšimi v bazi. Če nekdo nima časa za pogovor, izbere drugega,« razlaga vodja projekta Ana Pleško iz Simbioze.

Če želita, si lahko številki izmenjata

Klicatelj in klicoči ne vidita osebnih telefonskih številk, če želita, pa si ju lahko izmenjata. S tem se širi socialna mreža starejših. Kakor pravi Pleškova, so pri terenskem delu zaznali, da je osam­ljenost starejših eden najbolj perečih problemov. Zdaj lahko pokličejo, poklepetajo in si vsaj malo skrajšajo čas. Tako lahko kljub izolaciji spletejo nova iskrena prijateljstva, lažje premagujejo izzive vsakdanjika in z optimizmom zrejo v prihodnost.



V tem času se je v mrežo Čveki­fona na brezplačni številki 080 38 07 povezalo več kot 1600 starejših, opravili so več kot 125.000 klicev. Skupaj so klepetali več kot 4900 ur. Ta brezplačni klepetalnik je skupni projekt Simbioze in Humanitarčka, v sodelovanju s telekomunikacijskimi ponudniki, glavni partner je A1, sodelujejo še Telekom Slovenije, T-2, Telemach, Novatel, SoftNET in Detel. Delovanje Čvekifona je predvideno kot dolgoročni projekt in ni vezano na čas pandemije. Projekt je podprlo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga je prepoznalo kot projekt nacionalnega pomena; gre namreč za edinstveno telefonsko mrežo, namenjeno samo starejšim.

Ninna Kozorog, predsednica Društva Humanitarček in pobud­nica nastanka Čvekifona, ugotavlja, da se je izkazal kot zelo pomemben projekt, tako med epidemijo kot ob sproščanju ukrepov čez poletje. »Uporabnikom namreč omogoča tudi spletanje prijateljstev, ne gre samo za svetovalne pogovore. Naše izkuš­nje in izkuš­nje uporabnikov so zelo pozitivne.«

Starejši dojemajo Čvekifon kot svoje družbeno omrežje. Oseminšestdesetletna Ani iz Sladkega Vrha pravi, da ga zelo rada uporablja in je prava klepetulja, čvekarica. Pogovori ji krajšajo in polepšajo vsakdanjik. Leopold iz Pristave pri Tržiču je tako spoznal kar nekaj novih prijateljev, z nekaterimi se je srečal tudi v živo. Dvainsedemdesetletna Ivanka iz okolice Vojnika pa pravi: »Pomembno je, da Čvekifon obstaja. Veliko je osamljenih ljudi, ki nimajo nikogar, s komer se lahko pogovorijo … Včasih je veliko lažje svoje težave zaupati tujcu kot svojim najbližjim.«

Radi bi organizirati piknik

Enainsedemdesetletna Milena iz okolice Celja meni, da je skrajni čas, da organizirajo Čvekifon pik­nik, takoj ko se bodo izboljšale razmere zaradi koronavirusa: »O pikniku sem se pogovarjala tudi z drugimi in smo se strinjali, da bomo prispevali vsak nekaj evrov, pa bo …« Šestinsedemdesetletna Jana iz Svetega Lovrenca pa pravi: »Tisoč­krat vam hvala za Čvekifon, tega niso naredili v nobeni drugi državi. Veliko je osam­ljenih in zapuščenih ljudi. Dokler nisem začela klepetati, tega niti nisem vedela. Vesela sem, da lahko komu pomagam s klepetom.«

Sedemdesetletna Štefka iz okolice Ptuja je povedala, da je prek Čvekifona dobila veliko koristnih nasvetov, saj več ljudi več ve. Rada klepeta in spoznava nove ljudi, kar ji to omrežje omogoča. Dvainsedemdesetletna Štefka iz Novega mesta pravi, da klepetalnik uporablja vsak dan, ker res rada klepeta, in je navdušena. Če ji sogovornik ustreza, se z njim pogovarja dolgo, če ne, pa pogovor skrajša.



Sedemdesetletna Ljudmila iz okolice Pragerskega pravi, da uživa v pogovorih s svojo generacijo, dvainosemdesetletni Tone iz Maribora pa opaža, da tudi moški radi klepetajo. Enainosemdesetletna Ljuba iz Ljub­ljane je povedala, da kakšen dan prebije na Čvekifonu celo dve ali tri ure. »Čas mine, kot bi trenil. Nikoli pa ne izdajam svojih osebnih podatkov. Od drugih sem slišala, da so tako spet našli daljne sorodnike ali prijatelje, s katerimi so izgubili stik.«