Starizma je pri nas več kot seksizma
Vlada je dala sredi januarja v parlamentarno obravnavo resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2021–2030, ki daje usmeritve in zastavlja dolgoročen razvoj na področju socialnega varstva. Prejšnji teden jo je z nekaj pripombami sprejela komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v državnem svetu, medtem ko v združenju Srebrna nit resolucije ne podpirajo, ampak želijo konkreten program.
Kot je na seji komisije državnega sveta poudarila mag. Valentina Vehovar, generalna direktorica direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo, ima ta dokument, ki opredeljuje osnovna izhodišča in aktivnosti za razvoj sistema, tri ključne cilje: zmanjšanje revščine, izboljšanje dostopnosti programov ter dvig kakovosti storitev in programov. Za uresničitev teh ciljev so na voljo proračunska in evropska sredstva, podrobnosti resolucije pa bodo opredeljene v dveh nacionalnih izvedbenih načrtih, od katerih bo prvi pripravljen za obdobje 2022–2025 in drugi za čas med letoma 2026 in 2030.
Člani komisije so imeli vrsto pripomb, povezanih z invalidi – v Sloveniji jih je 170.000 –, ki jim ni zagotovljeno enakopravno vključevanje v družbo. Številni imajo slabši ekonomski položaj in nižjo izobrazbo, kar pomeni večjo socialno izključenost. Borut Sever z Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije je opozoril, da bi resolucija morala obravnavati tudi starejše invalide, prav tako se je dotaknil pomoči na domu in možnosti razvoja novih programov, po katerih se bo pokazala potreba v prihodnjih letih.
Ob mnenjih svetnikov, da pogrešajo konkretne rešitve, je dr. Matjaž Gams opozoril, da se starizem pri nas ne obravnava enako kot druga stereotipiziranja: »Starizma je pri nas veliko več kot na primer seksizma.« Pozval je, naj na ministrstvu najdejo rešitev, da bi odlične aplikacije in elektronske rešitve, ki so namenjene za lajšanje življenja starejših in obstajajo kot prototipi v različnih raziskovalnih ustanovah, pomagali pripeljati v prakso: »Med znanstveno sfero, ki ima rešitve oziroma produkte, in trgom je ogromen razkorak.«
Resolucija v uvodu nima jasno opredeljenega cilja, da bomo krepili javni socialni sistem z javno mrežo.
Brane But, podpredsednik sveta Socialne zbornice Slovenije, je izpostavil pomanjkanje paliativne oskrbe v izvedbenih ukrepih in konkretne opredelitve v številkah, kar je bilo, je opozoril, v prejšnji resoluciji zelo jasno določeno s 300 posteljami v domovih za starejše. Lidija Jerkič pa je menila, da sistemu socialnega varstva, ki je v resoluciji, manjkajo preglednost, enostavnost in analitičnost, nujni pa so tudi izvedbeni zakoni. Vsekakor bodo sindikati bdeli nad dogajanjem, da ne bi država omejevala dostopa do socialne pomoči, saj je treba zagotoviti, da tisti, ki pomoč potrebujejo, to tudi dobijo: »Ne pa le tisti, ki se znajdejo.«
»Resolucija je krovni akt, ki ima težavo v izvedbenih aktih in zakonih,« je opomnil Igor Antauer in dodal, da je socialna skrb eden osnovnih postulatov demokratičnih in socialnih držav. Svetniki so tudi opozorili, da za dolgotrajno oskrbo niso določeni viri financiranja, in pogrešali medresorsko usklajevanje, v katerem bi dorekli tako osnovne stvari, kot je financiranje prilagoditev stanovanj starejšim, s čimer bi preprečili številne poškodbe – in smrti – zaradi padcev, ki se zgodijo denimo v kopalnici, ker ni prilagojena starejšim.
Komisija se je seznanila tudi z mnenjem združenja Srebrna nit, ki resoluciji nasprotuje, ker vsebinsko ni dovolj konkreten dokument in ne vsebuje merljivih ciljev, terminskih in finančnih načrtov. Ne daje jamstva, da je to krovni strateški razvojni dokument, ki bo zagotovil izboljšanje kakovosti življenja vseh ranljivih skupin, sploh pa starejših. »Nikjer ni jasno definirana celovita politika do starejših. Kot najštevilčnejši ranljivi skupini prebivalcev ji je namenjene veliko manj pozornosti, projektov in ciljev kot drugim bistveno manj številčnim ranljivim skupinam,« pravi Biserka Marolt Meden iz združenja Srebrna nit.
Opozarja še, da v uvodu resolucije pogreša jasno opredeljen cilj, da bomo krepili javni socialni sistem z javno mrežo, ki se po njihovem mnenju ne bi smel zmanjšati pod 70 odstotkov celotnega nabora storitev za vse uporabnike. Ker se vidi, da dokument ni rezultat medresorskega sodelovanja, zagovarjajo tudi ustanovitev samostojnega ministrstva za starejše, ki bi vodilo politiko in ukrepe za dostojno starost vseh starejših.
»Nikjer ni jasno definirana celovita politika do starejših. Kot najštevilčnejši ranljivi skupini prebivalcev ji je namenjene veliko manj pozornosti, projektov in ciljev kot drugim bistveno manj številčnim ranljivim skupinam,« pravi Biserka Marolt Meden iz združenja Srebrna nit.
Po mnenju združenja Srebrna nit resolucija preveč pozornosti namenja deinstitucionalizaciji in socialni aktivaciji, manjkajo pa realna analiza razmer in finančni viri, prav tako bi morala bolj zajeti pereče probleme starejših, kot so revščina, demenca, nasilje nad starejšimi, dostopnost do zdravstvene oskrbe, starizem, družinski pomočnik oziroma osebni asistent, kratkotrajne namestitve, zagovorništvo …
»Zahtevamo sprejetje konkretnega programa, kot določa zakon o socialnem varstvu, pripravljenega skladno z metodologijo načrtovanja, v katerem bo varstvo starejših, kot najštevilčnejše ogrožene skupine, ustrezno in celovito obdelano,« še pravijo v združenju Srebrna nit.
