Madžarsko morje, kakor radi rečemo Blatnemu jezeru, temu priljubljenemu cilju turistov zlasti iz nekdanjega vzhodnega bloka, je že od nekdaj magnet za domače in tuje goste. Pokrajina južnega Zadonavja je raznolika in zanimiva, saj ima poleg največjega jezera v srednji Evropi tudi številne naravne rezervate. Aktivni popotniki načrtujejo obisk Blatnega jezera kot dnevni izlet, kajti od mejnega prehoda s Slovenijo do najbližjih letoviških krajev je le dobrih sto kilometrov. Popotovanja k sosedom sicer v danih okoliščinah niso mogoča, a zato privlačna možnost za čas, ko bo turizem spet oživel.



Blatno jezero je zagotovo glavna turistična zanimivost na Madžarskem. Zaradi tople vode in številnih letovišč, ki ponujajo različne možnosti za športno-rekreativne dejavnosti, je še zlasti priljubljeno med mladimi družinami. Plavanje v motni vodi, v kateri ne vidiš dna, je vsekakor drugačno, kot smo ga vajeni, in zato nekaj posebnega. Glavna turistična sezona je poleti, obisk pa je enako zanimiv vse leto, predvsem zaradi termalnih voda, naravnih rezervatov in mnogih znamenitosti.



Pokrajino je zaznamovalo razgibano geološko dogajanje v davni zemeljski preteklosti, pomešano z vulkanskim delovanjem v pleistocenu, ko so vzdolž zemeljskih prelomnic nastale doline, ki dajejo regiji prepoznavno, valovito podobo. Območje je nekoč poraščal hrastov gozd, danes pa je usmerjeno predvsem v vinogradništvo. Vulkansko gričevje ob zahodni strani jezera in pogorje Villány na jugu zagotavljata odlične razmere za gojenje vinske trte in veljata celo za najbolj vinorodna okoliša na Madžarskem.
 

Utrip sproščenosti in elegance

Najbližji letoviški kraj ob Blatnem jezeru, le 60 kilometrov od mejnega prehoda pri Lendavi, je Blatenski Kostel (Keszthely) ob zahodni obali, ki sodi v okrožje Zala in je drugo največje mesto ob jezeru, za Siófokom na severu. Med drugim velja za najstarejše naselje ob Balatonu, saj prvi zapisi o njem datirajo v leto 1247. Gre za zdraviliški kraj s številnimi hotelskimi kompleksi, na bogato dediščino in mondenost pa kažeta tudi njegova urbanistična zasnova in ozračje nasploh.



Blatenski Kostel prepredajo elegantne ozke ulice z lepo obnovljenimi starimi vilami, zgrajenimi v prepoznavnem transilvanskem slogu. Krasijo jih čudovito urejeni vrtovi, ki še bolj poudarjajo eleganco stare arhitekture. Sproščeno razpoloženje ne veje samo iz mestnega parka, bujno poraslega z brezami in jelšami, temveč povsod po mestu, kjer lahko vsakdo odkrije kaj zase. Od davne rimske zgodovine, ko so Rimljani v bližini Blatenskega Kostela zgradili utrjeno naselbino, do bogate zapuščine plemiških rodbin, kot je bila denimo ena najuglednejših aristokratskih rodbin na Madžarskem, rodbina Festetics, v 18. stoletju.

Vsekakor si velja ogledati tudi neogotsko frančiškansko cerkev, ob kateri je bil nekoč frančiškanski samostan z utrdbo, ki je v 16. stoletju odigrala pomembno vlogo v obrambi pred turškim obleganjem. Cerkvene freske iz 14. in 15. stoletja, ki so jih odkrili med restavratorskimi deli, veljajo za neprecenljivo zakladnico gotskega sakralnega slikarstva na Madžarskem.
 

Po zdravilno blato v Hévíz

Blatenski Kostel je odlično izhodišče za obisk bližnjega, le šest kilometrov oddaljenega kraja Hévíz, znanega po zdravilnem blatu iz tamkajšnjega termalnega jezera. Termalno vodo že od leta 1795 s pridom izkoriščajo za zdravljenje revmatizma, artritisa in želodčnih težav, nad njo se navdušujejo tudi kopalci, ki jim ustreza njena višja temperatura.



Jezero, ki se napaja iz termalnega vrelca, iz katerega vanj steče 420 litrov na sekundo, ima poleti kar 36 stopinj Celzija, pozimi pa nikoli manj kot 28 stopinj. Če obiščemo Hévíz zgodaj jeseni, smo poplačani s pejsažem lokvanjev, ki se navadno razcvetijo v začetku septembra.

Pravo nasprotje umirjenemu razpoloženju v zdraviliškem Blatenskem Kostelu je Siófok na severu Blatnega jezera (nekje na pol poti od Lendave do Budimpešte). V tem največjem kraju ob jezeru namreč preživlja vikende in dopustuje velik del prebivalcev madžarske prestolnice, ki imajo tam svoje počitniške domove.

Najbolj oblegana je seveda plaža, ki jo kanal Sió deli na dva dela: na severno Aranypart (zlato plažo) in južno Ezüstpart (srebrno plažo). V ospredju kanala je ogromna marina, iz katere plujejo turistične ladje in trajekt do priljubljenega letovišča, polotoka Tihany. V marini je mogoče najeti jadrnico, na voljo pa so tudi številne druge športne dejavnosti. Siófok z mnogimi bari, jazz klubi in diskotekami še posebej zaživi ponoči, zato je kot nalašč za tiste, ki nikoli ne zamudijo nočnega utripa.
 

Privlačnost naravnih rezervatov

Popotovanje po južnem Zadonavju je smiselno obogatiti še z obiskom katerega od naravnih rezervatov, ki so za regijo neprecenljivega pomena. Omembe vredno je barje Malo Blatno jezero (Kis Balaton) ob ustju reke Zala, ki je raj za ljubitelje divjih ptic in nekaterih redkih rastlin. Razprostira se na površini 40 kvadratnih kilometrov in leži le nekaj kilometrov južno od Blat­nega
Kostela.



Naslednji zelo znan je narodni park Donava-Drava z bujnim pragozdom Gemenc, ki je s površino 500 kvadratnih kilometrov največji nižinski poplavni gozd na Madžarskem. Pretežno ga poraščajo vrbe, mogočni hrasti in topoli, od živali pa tu živijo bela čaplja, plešasti orel, črna štorklja in jelenjad. Zanj si je treba vzeti več časa, kajti leži ob ustju kanala Sió na skrajnem jugovzhodu regije, na tromeji med Madžarsko, Hrvaško in Srbijo.
 

Užitek ob vinu in hrani

V vinorodnih okoliših ob Blatnem jezeru in v južnem Zadonavju (kot povsod na Madžarskem) je nemalo možnosti za okušanje lokalnih specialitet in kakovostnega vina. Restavracij je zlasti v turističnih krajih na pretek, v bolj odmak­njenih kotičkih in vaseh pa si je mogoče kosilo pri katerem od manjših gostinskih ponudnikov zagotoviti ob predhodnem dogovoru. Za ljubitelje vin je zanimiva 14-kilometrska vinska cesta med krajema Villány in Siklós, s katere se na terasastih pobočjih ponuja čudovita panorama. Tu si je mogoče ogledati tudi zelo stare stiskalnice za vino, nekatere med njimi celo s konca 18. stoletja.



V kraju Villány je v eni od tradicionalnih vinskih kleti muzej, ki na zanimiv način pripoveduje zgodbo o vinogradništvu v regiji, od Rimljanov do danes. Vsaki dve leti v kraju priredijo vinski festival, ki predstavlja lokalna vina. Med njimi prevladujejo rdeča, kékoportó, merlot, modra frankinja in kabernet, medtem ko so bela bolj značilna za okolico Siklósa.

Zelo vinorodna je tudi zahodna stran Blatnega jezera z značilno vulkansko rdečo prstjo, zlasti območje med krajema Balatonfüred in Csopak. Tu je doma belo vino svetovnega slovesa, sivi pinot.

Ob dobrem vinu velja omeniti vsaj nekaj jedi, ki so stalnica mad­žarske kuhinje. Na prvem mestu je nedvomno golaž, ki ga tu pripravljajo v najžlahtnejših in temu primerno najbolj pikantnih različicah. V južnem Zadonavju poznajo ribjo juho s papriko halászlé, drugače pa velja, da je madžarska kuhinja znana predvsem po mesnih jedeh. Priljubljena sta, denimo, mesna enolončnica pörkölt, perklet, ki jo pripravljajo z obilo pekoče paprike in drugih začimb, ter paprikaš krumpli s krompirjem in klobaso.