Ko beseda nanese na tek na smučeh pri nas, marsikdo najprej pomisli na Pokljuko in Rateče oziroma Planico, a v zadnjih letih postaja vse bolj prepoznavna tekaška destinacija tudi Jezersko. Tamkajšnji park nima le dolgih in različno zahtevnih prog, ampak tudi osupljivo gorsko kuliso, ki jo ponuja dolina Ravenske Kočne.



Narava je letos Jezersko tako kot druge hribovite kraje bogato obdarila s snegom. V takšnih okoliščinah lahko Park Jezersko obiskovalcem ponudi 15 kilometrov tekaških prog za klasično in prosto tehniko, tereni pa so različne težavnosti, kar pomeni, da lahko primeren krog zase najdejo tako začetniki kot tudi bolj izkušeni tekači. Proge se raztezajo od Planšarskega jezera pa vse do spodnje postaje tovorne žičnice proti Češki koči. Zlasti ta drugi del med tekom ponuja čudovite razglede na ostenja Grintovcev, ki obdajajo dolino Ravenske Kočne. A pozor! Prav zato lahko v teh krajih tudi glede temperatur doživimo pravo nordijsko izkušnjo. V mrzlih januarskih dneh se je letos temperatura spustila tudi na minus 18 stopinj Celzija, čez dan pa se »ogrela« na minus osem.
 

Odslej tudi možnost zasneževanja prog

Tekaške proge v tem koncu urejajo že desetletje, a šele od lani bolj organizirano. Kot pojasnjuje direktor Parka Jezersko Rok Teul, so od lanske sezone plačljive (pet evrov), zagotovili pa so tudi možnosti zasneževanja za obdobja, kadar naravnega snega ni dovolj. »Letos imamo v primerjavi z lani zelo dober obisk, zato smo zelo zadovoljni,« pravi Teul. Dodaja, da ljudje iščejo rekreacijo in se zaradi zaprtja in omejitev v smučarskih centrih bolj odločajo za tek. Kadar ni epidemioloških omejitev, ponujajo tudi izposojo opreme. Solastnica Parka Jezersko je nekdanja olimpijka in uspešna vrhunska tekačica na smučeh Petra Majdič, ki s svojo ekipo tam organizira tudi tečaje te športne dejavnosti.



Park Jezersko ima ob ustreznih temperaturah tudi eno največjih drsališč v državi in sankaško progo v dolžini 600 metrov, ki jo prav tako zasnežujejo. V normalnih okoliščinah obiskovalce na sankaški start odpeljejo s kombiji, zdaj pa se je zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije nanjo mogoče povzpeti samo peš. Kot pojasnjuje Teul, je namen parka okrepiti zimsko turistično ponudbo na Jezerskem.

Poleti je obisk že dober, potencial vidijo v zimi

Da si prizadevajo povečati število prenočitev v zimski sezoni, potrjuje Marko Meško iz Turističnoinformacijskega centra Jezersko: »Želimo si, da ne bi imeli le enodnevnih gostov, ampak da bi ti ugotovili, da lahko pri nas ostanejo nekaj dni. Daleč največji potencial vidimo v zimi, saj je poletni obisk že zdaj dober.« Kot pojasnjuje, poleg teka, sankanja in drsanja naravne danosti na Jezerskem omogočajo tudi zimsko pohodništvo, turno smučanje in krpljanje.



Jezersko obišče okoli 100.000 obiskovalcev na leto. V zadnjem času so v tej mali občini prenovili kar nekaj nastanitvenih obratov, ki so zdaj zaradi vladnih ukrepov zaprti. A Meško pravi, da se pri trženju obnašajo, kakor da epidemije ni. »O sebi pravimo, da smo mali zmagovalci korone,« se šali. Lani so namreč kljub ukrepom za zajezitev širjenja novega koronavirusa dosegli rekordno število prenočitev. Leta 2019 so jih imeli približno 21.500, lani pa 15 odstotkov več. Po Meškovih besedah so dobrih 60 odstotkov prenočitev ustvarili domači gostje, k čemur so prispevali tudi turistični boni, slabih 40 pa gostje iz Nemčije. Poleti na Jezerskem seveda cveti predvsem pohodniški in kolesarski turizem, okoliške stene pa ponujajo številne alpinistične in plezalne izzive. Med njimi je varovana plezalna smer z jeklenico Češka koča, prva športna ferata v slovenskih Alpah.

Prva slovenska gorniška vas

Čeprav si prizadevajo povečati turistični obisk in privabiti več gostov, pa, kot poudarja Meško, cilj te občine ob avstrijski meji ni množični, ampak butični trajnostni turizem. Jezersko je namreč leta 2018 postalo prva slovenska gorniška vas in se tako zavezalo trajnostnemu turizmu. Gre za mrežo vasi, ki se zavzemajo za izvajanje protokolov alpske konvencije, ki združuje osem alpskih držav. Filozofija te mreže je gibanje v gorskem svetu z lastno močjo in brez velike tehnične infrastrukture, z odgovornim odnosom do narave, spoštovanjem kulturne in naravne dediščine kraja ter uživanje v lokalni kulinariki.



Gorniške vasi namenjajo veliko pozornosti tudi zunanji podobi kraja, hribovskemu kmetijstvu in upravljanju gorskih gozdov. Posebno pozornost posvečajo tudi mobilnosti in spodbujanju javnega potniškega prometa. Na Jezerskem so tako že lani zaprli del ceste v dolino Ravenske Kočne, od letos pa v oklici Planšarskega jezera ob koncu tedna velja nov prometni režim, ki naj bi preprečil preveliko prometno gnečo. Poleti v dolino vozi tudi turistični avtobus.