Smrt glavnega organizatorja ruandskega genocida
Umrl je Théoneste Bagosora, najbolj odgovoren za pokole z mačetami leta 1994, v katerih so pobili milijon ljudi.
Odpri galerijo
Na koncu je polkovnik apokalipse, kakor so ga imenovali leta 1994, dobil 35 let zapora, a prostosti ni dočakal. FOTO: Tony Karumba/AFP
Ruandski genocid je bil srh vzbujajoče dogajanje med aprilom in julijem 1994, ko so pripadniki večinske etnične skupnosti v Ruandi Hutujci predvsem z mačetami pobili približno milijon pripadnikov manjšinskega ljudstva Tutsijev, Hutujcev, ki so jih hoteli rešiti pred smrtjo, in Pigmejcev. V soboto je v zaporniški bolnišnici v glavnem mestu Malija Bamaku, kjer je prestajal 35-letno zaporno kazen, zaradi težav s srcem umrl polkovnik Théoneste Bagosora, glavni organizator genocida.
Bagosoro, Hutujca, je leta 1992 takratni predsednik Ruande Juvénal Habyarimana, prav tako Hutujec, imenoval za vodjo osebja na obrambnem ministrstvu. S tem je dobil v roke nadzor nad vojsko, odgovoren pa je bil samo predsedniku. Polkovnik Bagosora je bil pripadnik neformalne skupine Akazu, v katero so se povezali sorodniki in prijatelji predsednika in njegove vplivne žene Agathe. Njihov cilj je bil, da bi Hutujci obdržali oblast v državi, v kateri so v kolonialnih časih imeli vodilno vlogo manjšinski Tutsiji.
Ko so Habyarimanovo letalo aprila 1994 sestrelili, je Bagosora postal dejanski poveljnik vojske. S kolegi iz skupine hutujskih skrajnežev Akazu so za predsednikovo likvidacijo obtožili Tutsije in začel se je pokol manjšine, ki je takrat sestavljala približno 14 odstotkov prebivalstva. Med genocidom so v stotih dneh zmasakrirali približno 800.000 Tutsijev. Druge žrtve so bili Hutujci, ki jim ni bilo vseeno za poboje sodržavljanov, in Pigmejci; ti so na hierarhični lestvici prebivalcev osrednjih delov Afrike uvrščeni daleč najnižje in so redno žrtve pogromov.
Tutsiji pa so se razmeroma hitro vojaško organizirali in s pomočjo ugandske vojske vrnili udarec Hutujcem. Ko se je vojna sreča obrnila, je Bagosora pobegnil v Kamerun, kjer so ga 1996 aretirali. Na mednarodnem kazenskem sodišču za Ruando so ga za genocid, zločine proti človeštvu in vojne zločine leta 2007 obsodili na dosmrtno ječo, vendar so mu kazen leta 2011 znižali na 35 let zapora.
Aprila letos so zavrnili njegovo prošnjo za pomilostitev, saj 80-letni Bagosora ni nikoli niti priznal, kaj šele obžaloval genocida. Sodišče je poleg tega ocenilo, da ni nobenih znamenj, da se je v zaporu rehabilitiral.
Bagosoro, Hutujca, je leta 1992 takratni predsednik Ruande Juvénal Habyarimana, prav tako Hutujec, imenoval za vodjo osebja na obrambnem ministrstvu. S tem je dobil v roke nadzor nad vojsko, odgovoren pa je bil samo predsedniku. Polkovnik Bagosora je bil pripadnik neformalne skupine Akazu, v katero so se povezali sorodniki in prijatelji predsednika in njegove vplivne žene Agathe. Njihov cilj je bil, da bi Hutujci obdržali oblast v državi, v kateri so v kolonialnih časih imeli vodilno vlogo manjšinski Tutsiji.
Ko so Habyarimanovo letalo aprila 1994 sestrelili, je Bagosora postal dejanski poveljnik vojske. S kolegi iz skupine hutujskih skrajnežev Akazu so za predsednikovo likvidacijo obtožili Tutsije in začel se je pokol manjšine, ki je takrat sestavljala približno 14 odstotkov prebivalstva. Med genocidom so v stotih dneh zmasakrirali približno 800.000 Tutsijev. Druge žrtve so bili Hutujci, ki jim ni bilo vseeno za poboje sodržavljanov, in Pigmejci; ti so na hierarhični lestvici prebivalcev osrednjih delov Afrike uvrščeni daleč najnižje in so redno žrtve pogromov.
Takšnih skladišč posledic dogajanja leta 1994 je v Ruandi še nešteto. FOTO: Antony Njuguna/Reuters
Tutsiji pa so se razmeroma hitro vojaško organizirali in s pomočjo ugandske vojske vrnili udarec Hutujcem. Ko se je vojna sreča obrnila, je Bagosora pobegnil v Kamerun, kjer so ga 1996 aretirali. Na mednarodnem kazenskem sodišču za Ruando so ga za genocid, zločine proti človeštvu in vojne zločine leta 2007 obsodili na dosmrtno ječo, vendar so mu kazen leta 2011 znižali na 35 let zapora.
Aprila letos so zavrnili njegovo prošnjo za pomilostitev, saj 80-letni Bagosora ni nikoli niti priznal, kaj šele obžaloval genocida. Sodišče je poleg tega ocenilo, da ni nobenih znamenj, da se je v zaporu rehabilitiral.
