Brez znanosti nam ne bo uspelo
Mlada znanstvenica je na BBC-jevem Radiu 4 opozorila, da je nujno zaupati znanosti tudi glede podnebnih sprememb.
Odpri galerijo
Pandemija nas opozarja, da moramo zaupati znanosti, pravi mlada švedska aktivistka. FOTO: Johanna Geron / Reuters
Znanstvenikov, ki opozarjajo na podnebne spremembe, še vedno ne poslušamo, čeprav nam pandemija novega koronavirusa jasno kaže, kako pomembno je zaupati znanosti, opozarja švedska okoljevarstvena aktivistka Greta Thunberg.
Najstnica, ki bo 3. januarja postala polnoletna, je bila v torek gostja kanadske pisateljice Margaret Atwood na BBC-jevem Radiu 4. Bookerjeva nagrajenka in avtorica uspešnice Deklina zgodba se je namreč preizkusila v vlogi gostujoče urednice.
»Mislim, da nam je pandemija pokazala, kako odvisni smo od znanosti, in da nam brez znanosti ne bo uspelo. Toda seveda poslušamo samo eno vrsto znanstvenikov ali nekatere vrste znanstvenikov in na primer ne poslušamo klimatologov ali strokovnjakov za biotsko raznovrstnost. To se mora spremeniti,« je povedala.
Skeptična je bila do zavez posameznih držav o zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida, recimo do zaveze Kitajske, da bo do leta 2060 postala ogljično nevtralna. »Bilo bi zelo lepo, če bi to kaj pomenilo. O prihodnosti ne moremo le govoriti in pri tem uporabljati hipotetičnih, meglenih, oddaljenih datumov in zavez. Stvari moramo vzeti v roke zdaj,« je bila odločna.
Izvolitev Joeja Bidna za ameriškega predsednika in napovedana vrnitev ZDA k pariškemu podnebnemu sporazumu se ji zdi pozitiven signal. »Lahko bi bila dober začetek nečesa novega,« je komentirala.
Kritike na družbenih omrežjih Greta, ki je svet opozorila nase s petkovimi protesti za okolje pred švedskim parlamentom avgusta 2018, ignorira: »Če bi ves čas porabila za to, da bi se branila, ne bi počela nič drugega.«
Najstnica, ki bo 3. januarja postala polnoletna, je bila v torek gostja kanadske pisateljice Margaret Atwood na BBC-jevem Radiu 4. Bookerjeva nagrajenka in avtorica uspešnice Deklina zgodba se je namreč preizkusila v vlogi gostujoče urednice.
»Mislim, da nam je pandemija pokazala, kako odvisni smo od znanosti, in da nam brez znanosti ne bo uspelo. Toda seveda poslušamo samo eno vrsto znanstvenikov ali nekatere vrste znanstvenikov in na primer ne poslušamo klimatologov ali strokovnjakov za biotsko raznovrstnost. To se mora spremeniti,« je povedala.
Skeptična je bila do zavez posameznih držav o zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida, recimo do zaveze Kitajske, da bo do leta 2060 postala ogljično nevtralna. »Bilo bi zelo lepo, če bi to kaj pomenilo. O prihodnosti ne moremo le govoriti in pri tem uporabljati hipotetičnih, meglenih, oddaljenih datumov in zavez. Stvari moramo vzeti v roke zdaj,« je bila odločna.
Izvolitev Joeja Bidna za ameriškega predsednika in napovedana vrnitev ZDA k pariškemu podnebnemu sporazumu se ji zdi pozitiven signal. »Lahko bi bila dober začetek nečesa novega,« je komentirala.
Kritike na družbenih omrežjih Greta, ki je svet opozorila nase s petkovimi protesti za okolje pred švedskim parlamentom avgusta 2018, ignorira: »Če bi ves čas porabila za to, da bi se branila, ne bi počela nič drugega.«
