Dekle z zmajskim tatujem, zadnjič
Na knjižne police v več kot 30 državah je te dni prišel najnovejši del serije Millenium, ki so je doslej po svetu prodali približno 100 milijonov izvodov.
Odpri galerijo
David Lagercrantz FOTO: Reuters
Prvi del serije, Dekle z zmajskim tatujem, je izšel leta 2005, toda pisatelj, švedski preiskovalni novinar Stieg Larsson, svetovne slave ni doživel. Leto prej je namreč umrl zaradi srčne kapi, star 50 let.
Prvi knjigi o Lisbeth Salander sta sledili Dekle, ki se je igralo z ognjem in Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo z njegovim podpisom, v medijih pa smo spremljali umazan boj za dediščino med Larssonovo partnerico na eni ter njegovim očetom in bratom na drugi strani.
Po pisateljevi smrti je njegovo delo nadaljeval še en Šved, David Lagercrantz. Pisal je z blagoslovom Larssonovega očeta in brata, medtem ko je Eva Gabrielsson, Larssonova življenjska sopotnica, njegovemu početju ostro nasprotovala. Zdelo se ji je narobe, da bi bogataški sin iz elitnega predela nadaljeval delo militantnega levičarja.
Ker z Larssonom nista bila poročena, pokojni pisatelj pa je umrl brez oporoke, je njegovo premoženje pripadlo najbližjima sorodnikoma. Leta 2015 je tako izšel četrti del serije, Dekle v pajkovi mreži, dve leti pozneje pa še Dekle, ki je iskalo pravico. Obeh so prodali 14 milijonov izvodov.
»Zame je konec, toda Lisbeth je nesmrtna. Naprej bo živela na televiziji, v kinu ali v drugih knjigah,« je povedal Lagercrantz. Pisanja o Lisbeth Salander avtor, ki se je podpisal tudi pod biografijo nogometaša Zlatana Ibrahimovića, ne obžaluje. »Vesel sem, da sem nadaljeval Larssonovo delo. Ljudje so zaradi mojega dela spoznali njegovo delo in njegov politični aktivizem.«
O zadnji knjigi, ki je že prevedena v slovenščino, pravi, da je »moje najboljše delo v seriji«, kritike pa so precej mlačne.
V knjigi se Lisbeth Salander odpravi v Moskvo, da bi enkrat za vselej obračunala z večno sovražnico, sestro Camillo. Kmalu se nanjo obrne raziskovalni novinar Mikael Blomkvist, ki potrebuje pomoč pri iskanju identitete mrtvega moškega, ki je imel v žepu njegovo številko.
Prvi knjigi o Lisbeth Salander sta sledili Dekle, ki se je igralo z ognjem in Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo z njegovim podpisom, v medijih pa smo spremljali umazan boj za dediščino med Larssonovo partnerico na eni ter njegovim očetom in bratom na drugi strani.
Po pisateljevi smrti je njegovo delo nadaljeval še en Šved, David Lagercrantz. Pisal je z blagoslovom Larssonovega očeta in brata, medtem ko je Eva Gabrielsson, Larssonova življenjska sopotnica, njegovemu početju ostro nasprotovala. Zdelo se ji je narobe, da bi bogataški sin iz elitnega predela nadaljeval delo militantnega levičarja.
Ker z Larssonom nista bila poročena, pokojni pisatelj pa je umrl brez oporoke, je njegovo premoženje pripadlo najbližjima sorodnikoma. Leta 2015 je tako izšel četrti del serije, Dekle v pajkovi mreži, dve leti pozneje pa še Dekle, ki je iskalo pravico. Obeh so prodali 14 milijonov izvodov.
»Zame je konec, toda Lisbeth je nesmrtna. Naprej bo živela na televiziji, v kinu ali v drugih knjigah,« je povedal Lagercrantz. Pisanja o Lisbeth Salander avtor, ki se je podpisal tudi pod biografijo nogometaša Zlatana Ibrahimovića, ne obžaluje. »Vesel sem, da sem nadaljeval Larssonovo delo. Ljudje so zaradi mojega dela spoznali njegovo delo in njegov politični aktivizem.«
O zadnji knjigi, ki je že prevedena v slovenščino, pravi, da je »moje najboljše delo v seriji«, kritike pa so precej mlačne.
V knjigi se Lisbeth Salander odpravi v Moskvo, da bi enkrat za vselej obračunala z večno sovražnico, sestro Camillo. Kmalu se nanjo obrne raziskovalni novinar Mikael Blomkvist, ki potrebuje pomoč pri iskanju identitete mrtvega moškega, ki je imel v žepu njegovo številko.
