Laboratorijski diamanti: Ne le večni, ampak za vsakogar
Največji draguljar Pandora, znan po zapestnicah z obeski, je naznanil, da bodo namesto naravnih diamantov začeli prodajati izključno sintetične, cenejše.
Odpri galerijo
Na trgu naravnih diamantov borci za človekove pravice odkrivajo vedno nove primere neetičnega ravnanja, povezanega z izkoriščanjem delavcev, vojaškimi konflikti in nelegalno preprodajo. FOTO: Shutterstock
Spremembo je sprožila skrb za okolje oziroma etičnost postopkov pridobivanja. »Diamanti niso le večni, temveč za vsakogar,« meni Pandorin direktor, Šved Alexander Lacik, ki dodaja, da je preusmeritev na alternative del trajnostne naravnanosti tega danskega podjetja. Laboratorijske diamante bo Pandora, ki ima kar 2700 prodajaln po vsem svetu, proizvajala za tretjino manj denarja.
Po podatkih Antwerpenskega Svetovnega diamantnega centra (AWDC) je proizvodnja miniranih diamantov lani padla na 111 milijonov karatov. Največji upad – tudi zaradi pandemije koronavirusa – zaznavajo v Rusiji, Kanadi, Bocvani in Avstraliji. Sintetični diamanti so v letu 2020 dosegli proizvodnjo med šestimi in sedmimi milijoni karatov.
Pandorine ustvarjajo v Veliki Britaniji, kjer bodo naprodaj najprej, predvidoma prihodnje leto s ceno od 290 evrov navzgor. V množici stotih milijonov kosov nakita, kolikor ga prodajo na leto, so imeli doslej malo diamantov. Lacik pričakuje, da bosta povpraševanje in prodaja narasla, ko bodo ljudje kupovali več nakita zase, ne le kot darila ob posebnih priložnostih, kot so zaroke in poroke.
Po besedah Olye Linde, avtorice študije podjetja Bain & Company je na trgu prostor za obe različici diamantov, saj sta primerljivi po videzu in kemijski sestavi. Pri sintetični alternativi se sicer pojavlja pomislek, ker več kot polovico diamantov ustvarijo na Kitajskem s pomočjo elektrike na premog; v ZDA sicer stavijo pretežno na stoodstotni vodni pogon brez emisij.
Lacik, ki je na čelu Pandore dve leti, poudarja, da si želijo postati nizkoogljično podjetje z diamanti, proizvedenimi s stoodstotno obnovljivo energijo. Pri tem ga vodi tudi osebna želja: »Imam štiri otroke. Ta planet bi rad nekega dne zapustil v boljšem stanju, v katerega smo ga pahnili v zadnjih petdesetih letih.«
Po drugi strani na trgu naravnih diamantov, ki ostaja najmogočnejši, borci za človekove pravice odkrivajo vedno nove primere neetičnega ravnanja, povezanega z izkoriščanjem delavcev, vojaškimi konflikti in nelegalno preprodajo. To je težko izkoreniniti, saj so za mnoge ljudi minirani diamanti še vedno primarni vir dohodka.
Po podatkih Antwerpenskega Svetovnega diamantnega centra (AWDC) je proizvodnja miniranih diamantov lani padla na 111 milijonov karatov. Največji upad – tudi zaradi pandemije koronavirusa – zaznavajo v Rusiji, Kanadi, Bocvani in Avstraliji. Sintetični diamanti so v letu 2020 dosegli proizvodnjo med šestimi in sedmimi milijoni karatov.
Cena od 290 evrov navzgor
Pandorine ustvarjajo v Veliki Britaniji, kjer bodo naprodaj najprej, predvidoma prihodnje leto s ceno od 290 evrov navzgor. V množici stotih milijonov kosov nakita, kolikor ga prodajo na leto, so imeli doslej malo diamantov. Lacik pričakuje, da bosta povpraševanje in prodaja narasla, ko bodo ljudje kupovali več nakita zase, ne le kot darila ob posebnih priložnostih, kot so zaroke in poroke.
Šved Alexander Lacik, ki je na čelu podjetja Pandora zadnji dve leti, namerava diamante proizvajati s stoodstotno obnovljivo energijo. FOTO: arhiv Pandore
Po besedah Olye Linde, avtorice študije podjetja Bain & Company je na trgu prostor za obe različici diamantov, saj sta primerljivi po videzu in kemijski sestavi. Pri sintetični alternativi se sicer pojavlja pomislek, ker več kot polovico diamantov ustvarijo na Kitajskem s pomočjo elektrike na premog; v ZDA sicer stavijo pretežno na stoodstotni vodni pogon brez emisij.
Tudi za svoje štiri otroke
Lacik, ki je na čelu Pandore dve leti, poudarja, da si želijo postati nizkoogljično podjetje z diamanti, proizvedenimi s stoodstotno obnovljivo energijo. Pri tem ga vodi tudi osebna želja: »Imam štiri otroke. Ta planet bi rad nekega dne zapustil v boljšem stanju, v katerega smo ga pahnili v zadnjih petdesetih letih.«
Po drugi strani na trgu naravnih diamantov, ki ostaja najmogočnejši, borci za človekove pravice odkrivajo vedno nove primere neetičnega ravnanja, povezanega z izkoriščanjem delavcev, vojaškimi konflikti in nelegalno preprodajo. To je težko izkoreniniti, saj so za mnoge ljudi minirani diamanti še vedno primarni vir dohodka.
