Slep Slovenec prvi na svetu prehodil Camino de Santiago
Martin Močnik je skupaj s psičko vodnico za slepe v 21 dneh prehodil 841 kilometrov dolgo romarsko pot.
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Shutterstock/
Kjer je volja, je tudi pot, pravi angleški ljudski pregovor, ki lahko zaobjame tudi jekleno voljo 55-letnega Martina Močnika, ki je s pomočjo psičke Bibe, sicer vodnice za slepe, v 21 dneh prehodil 841 kilometrov dolgo romarsko pot Camino de Santiago.
Martin je pred desetimi leti oslepel zaradi prepozno odkrite hude oblike sladkorne bolezni. Na eno oko je popolnoma oslepel, na drugo pa ima le še dvoodstoten vid, kar pomeni, da zaznava svetlobo in premike v neposredni bližini obraza. Zdravniki so mu napovedali popolno izgubo vida.
S psičko vodnico Bibo sta se na pot podala 18. aprila v Saint Jean Pied de port, pot sta nato nadaljevala čez Pireneje po celotnem Iberskem polotoku, kjer sta včeraj zvečer po 21 dneh prispela v Santiago de Compostela. V Slovenijo se predvidoma vračata 15. maja.
Najdaljša razdalja, ki sta jo prehodila v enem dnevu, je bila 48 kilometrov, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal Močnik. Najtežje je bilo na prvi dan pohoda, ko sta z Bibo prečkala del poti na Pirenejih, kjer je snežilo in močno pihalo. Dobil je ozebline in sončarico, zaradi česar je razmišljal o tem, da bi končal svoj pohod, a je premagal začetniške težave in nadaljeval.
Močnik si je za romarsko pot sprva našel videčega spremljevalca, a mu je le ta dva dni pred odhodom sporočil, da pohod odpoveduje. Zaradi novonastale situacije se je povezal s trenerjem psičke Bibe Markom Bručanom, ki mu je na poti pomagal preko telefona, v veliko pomoč pa so mu bili tudi ljudje, ki jih je srečal na poti. »Brez njih in Bručana mi ne bi uspelo,« je povedal.
Priprave za pohod so trajale skoraj tri leta, ves čas pa je Močnik mislim, da bo imel na poti spremljevalca. Nikoli si ni mislil, da bo pot prehodil sam s psičko. S svojo motiviranostjo in jekleno voljo pa je dokazal, da je tudi to mogoče.
Kot je nekoč zapisal pokojni slovenski alpinist Nejc Zaplotnik: Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.
Martin je pred desetimi leti oslepel zaradi prepozno odkrite hude oblike sladkorne bolezni. Na eno oko je popolnoma oslepel, na drugo pa ima le še dvoodstoten vid, kar pomeni, da zaznava svetlobo in premike v neposredni bližini obraza. Zdravniki so mu napovedali popolno izgubo vida.
S psičko vodnico Bibo sta se na pot podala 18. aprila v Saint Jean Pied de port, pot sta nato nadaljevala čez Pireneje po celotnem Iberskem polotoku, kjer sta včeraj zvečer po 21 dneh prispela v Santiago de Compostela. V Slovenijo se predvidoma vračata 15. maja.
Najdaljša razdalja, ki sta jo prehodila v enem dnevu, je bila 48 kilometrov, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal Močnik. Najtežje je bilo na prvi dan pohoda, ko sta z Bibo prečkala del poti na Pirenejih, kjer je snežilo in močno pihalo. Dobil je ozebline in sončarico, zaradi česar je razmišljal o tem, da bi končal svoj pohod, a je premagal začetniške težave in nadaljeval.
Močnik si je za romarsko pot sprva našel videčega spremljevalca, a mu je le ta dva dni pred odhodom sporočil, da pohod odpoveduje. Zaradi novonastale situacije se je povezal s trenerjem psičke Bibe Markom Bručanom, ki mu je na poti pomagal preko telefona, v veliko pomoč pa so mu bili tudi ljudje, ki jih je srečal na poti. »Brez njih in Bručana mi ne bi uspelo,« je povedal.
Priprave za pohod so trajale skoraj tri leta, ves čas pa je Močnik mislim, da bo imel na poti spremljevalca. Nikoli si ni mislil, da bo pot prehodil sam s psičko. S svojo motiviranostjo in jekleno voljo pa je dokazal, da je tudi to mogoče.
Kot je nekoč zapisal pokojni slovenski alpinist Nejc Zaplotnik: Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.
