V 82. letu umrl Joe Lieberman, demokrat s konservativnimi stališči
Zaradi posledic padca je včeraj v New Yorku umrl 82-letni Joe Lieberman, ki je bil leta 2000 podpredsedniški kandidat Ala Gora, pred tem in tudi kasneje pa zvezni senator države Connecticut, so sporočilo njegove družine, žene Hadassah in treh otrok, prenesli ameriški mediji. Lieberman se je zapisal v zgodovino kot prvi judovski podpredsedniški kandidat ZDA.
Lieberman je bil demokrat, vendar z zelo konservativnimi stališči. Potem ko ni uspel s svojo predsedniško kandidaturo pri demokratih, je leta 2004 za predsednika podprl republikanca Georgea Busha mlajšega proti demokratu Johnu Kerryju.
Štiri leta pozneje ga je republikanec John McCain resno upošteval kot potencialnega podpredsedniškega kandidata, na koncu pa se je odločil za guvernerko Aljaske Sarah Palin. Lieberman je nastopil na republikanski nacionalni konvenciji v podporo McCainu, volitve je potem dobil demokrat Barack Obama.
Veljal je za jastreba glede nacionalne varnosti in zunanje politike. Odločno je podpiral invazijo na Irak leta 2003, obenem pa je zagovarjal pravico do splava in omejitve glede orožja, podpiral je tudi nekatere druge napredne politike, med drugim je poskušal odpraviti Pentagonov program Ne sprašuj, ne povej, ki je osebam LGBTQ, ki so se želele razkriti, prepovedoval služenje v vojski, je poročal BBC. Zaradi spogledovanja z republikanci je leta 2006 izgubil demokratske strankarske volitve v zvezni senat, vendar so ga volivci Connecticuta na koncu izvolili kot neodvisnega zveznega senatorja.
Leta 2013 se je odločil za odhod iz politike, v katero se je spet odmevno vrnil lani, ko je začel opozarjati, da je nujno za predsednika izvoliti nekoga tretjega, ne pa Donalda Trumpa ali Joeja Bidna.
»Z Joejem Liebermanom se nisva vedno strinjala, vendar je imel izjemno javno kariero. Odločno si je prizadeval za ukinitev prepovedi služenja homoseksualcev v vojski in nam pomagal sprejeti zdravstveno reformo. Ostal je načelen,« je sporočil nekdanji predsednik ZDA Barack Obama.
Rodil se je v Stamfordu v zvezni državi Connecticut leta 1942 judovskim staršem, katerih korenine so izhajale iz Poljske in Avstro-Ogrske. Študiral je politične znanosti na univerzi Yale, kjer si je začel utirati pot v politiko. Prvič je bil v ameriški senat izvoljen leta 1989. »Ko pogledam nazaj na svojo kariero in dosežke na področju zakonodaje, na katere sem najbolj ponosen, lahko rečem, da sem jih dosegel samo zato, ker je kritična masa demokratov in republikancev našla skupni jezik,« je poudaril v poslovilnem govoru v senatu leta 2012. »Potrebujemo dvostrankarsko vodstvo, da presežemo zastoj v Washingtonu in sprostimo potencial, ki ga ima ameriško ljudstvo.«
