Vse je mogoče

Slepota Adama Morsa ni odvrnila od namere, da bo nekoč režiser.
Fotografija: Adam Morse je uresničil sanje.
Odpri galerijo
Adam Morse je uresničil sanje.

Niti nenadna slepota ni Adama Morsa odvrnila od namere, da bo nekoč sedel na režiserski stolček. O svojem je namreč sanjal vse življenje. Desetletje za tem, ko je izgubil vid, bo Morse svoj filmski prvenec Lucid, v katerem nastopa hollywoodski igralec Billy Zane, 23. junija predstavil na mednarodnem filmskem festivalu v Edinburgu. Film se ukvarja s sanjami in resničnostjo, predvsem pa odraža avtorjevo prepričanje, da »nam nič ne more preprečiti uresničitve sanj.« Morse želi s svojim delom navdihniti ljudi, da bi si drznili živeti svoje sanje. »Ne govorim le o invalidih. Želim si, da bi vsakdo verjel vase in dojel, da je mogoče skoraj vse,« razlaga avtor filma. Celovečerec, v katerem bosta poleg Zana nastopila še Sadie Frost in Laurie Calvert, je komaj 29-letni Morse napisal in posnel le s perifernim vidom, kar navdušuje poznavalce filmske umetnosti.

Morse, ki prihaja iz britanske župnije Kingston ob Temzi, je brezhibno videl do leta 2009, ko je njegov vid nenadoma začel pešati. Zgodilo se je v Dubaju, kjer je kot asistent sodeloval pri režiji filma City of Life. Sprva je zaznal nekakšne pike v središču vidnega polja, v kratkem so postajale te točke čedalje večje in gostejše, zdravniki pa so se zaman trudili, da bi postavili diagnozo. »Vid se mi je iz tedna v teden slabšal. To je bil velik udarec za mojo samozavest. Ne le zaradi mobilnosti, tudi zaradi socialnih stikov. Doživel sem šok.« Sčasoma je zdravnikom uspelo ugotoviti dedno okvaro, zaradi katere je začel v nekaj tednih vid izgubljati tudi njegov tri leta mlajši brat, glasbenik Jake Morse. Zvoki njegove kitare bodo vključeni v glasbeno spremljavo filma Lucid, s čimer bosta mladeniča pokazala, da je vse to »omogočila njuna ljubezen.«


Počasi se je namreč Adam otresel otožnosti in lotil pisanja, pri čemer mu je bila v veliko oporo sodobna tehnologija. »Tipkovnica mi prebere vsako črko, na katero pritisnem. Tako stalno slišim, kaj pišem,« je zadovoljen mladi režiser, ki se je pisanja scenarijev naučil ob nenehnem poslušanju podkastov in video posnetkov. Pri snemanju mu vendarle pomaga tudi periferni vid, saj ga je ostalo ravno toliko, da si lahko predstavlja, kako bo prizor videti na ekranu.

Komentarji: