Človek najprej rešuje sebe in otroke, potem tudi živali, če je mogoče
Ukrajino je v komaj tednu in pol zapustilo več kot dva milijona beguncev, po napovedih naj bi jih v prihodnje vsaj še enkrat toliko iskalo zatočišče v drugih državah. Del prtljage številnih so tudi hišni ljubljenci, kot smo lahko videli na mnogih posnetkih ali fotografijah, še bistveno več pa jih je ostalo v državi, ki jo še naprej z vso silovitostjo napada ruska vojska. Zato je vse več akcij reševanja živali, toda tudi vstop živali v druge države je pogojen s predpisi, čeprav so jih članice EU zaradi izrednih razmer v Ukrajini poenostavile.
Eno izmed plati človeške tragedije, ki se dogaja v Ukrajini, je orisala novica o slovesu prebivalke mesta Kramatorsk na vzhodu Ukrajine od svoje hišne ljubljenke, mačke Charly. Po več kot 40-urnem potovanju do Lvova v središču države sta se z možem odločila, da pustita žival v tamkajšnjem zatočišču. V hiši, kjer so še pred dvema tednoma sprejemali predvsem prostoživeče živali, zdaj sprejemajo hišne ljubljenčke prebivalcev, ki bežijo pred agresijo ruske vojske. Ob domačih živalih je po poročanju Reutersa opaziti tudi lisice in štorklje, ravno med njihovim obiskom je prebivalka Lvova v zatočišče prinesla pol ducata pasjih mladičev, ki so jih pred dnevi našli na železniški postaji.
Pomoč in poenostavljeni postopki
Mednarodna organizacija za zaščito živali je že v prvih dneh vojne začela akcije zbiranja hrane za živali, veterinarskih pripomočkov, tudi denarja za plačilo osebja, da bi še naprej skrbelo za zapuščene hišne ljubljence. »Razdejanje, ki ga povzročajo raketni napadi, je nevarno tako za ljudi kot tudi za živali,« je za britanski BBC povedal James Sawyer, direktor Mednarodnega sklada za zaščito živali (IFAW) v Združenem kraljestvu. »Lokalnih zalog je vse manj, eno od dveh zavetišč za živali, ki ju podpiramo, pa je bilo poškodovano med obstreljevanjem, pri čemer je poginila ena žival,« je že pred dnevi opisoval razmere.
Organizacija Peta, katere poslanstvo je etično ravnanje z živalmi, je spodbudila številne akcije reševanja živali, za katere skrbijo njihovi prostovoljci v Ukrajini. Prav ta teden je njihova nemška enota v Ukrajino poslala kombija, s katerima naj bi na varno na Poljsko pripeljali okoli 80 živali. Do zdaj so jih, kot je bilo včeraj mogoče prebrati na njihovi spletni strani, spravili na varno okoli 150, podobne akcije izvajajo njihovi člani v Veliki Britaniji in drugih okoliških državah.
Številni begunci so morali svoje kosmate prijatelje pustiti na meji, saj niso izpolnjevali meril Evropske unije, po katerih morajo biti hišni ljubljenčki cepljeni, označeni z mikročipom in testirani na steklino. Mnoge države, med njimi ukrajinske sosede Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška, so po poročanju te omejitve zrahljale.
Tudi Slovenija je, kot so sporočili z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v skladu z zakonodajo Evropske unije omogočila izjeme pri izpolnjevanju zdravstvenih zahtev za netrgovske premike hišnih živali v izjemnih primerih, kakor so nenadne naravne nesreče, politični nemiri ter druge vrste višje sile. »Zaradi izrednih razmer v Ukrajini se začasno dovoli vstop teh živali na podlagi izpolnjene vloge in pod pogoji, ki so navedeni v vlogi, da se zagotovi, da vstop teh živali v EU ne predstavlja tveganja za vnos oziroma prenos stekline,« so zapisali na omenjeni upravi.
Navodila uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Za sprejem vlog za premik živali, ki potujejo z begunci, je na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vzpostavljena kontaktna točka: pets-crisisUA.uvhvvr@gov.si. Na tej točki bodo sprejeli vlogo in jo posredovali na elektronski naslov pristojnega območnega urada, za naslov, ki ga bo navedel lastnik živali na vlogi. Lastnik živali mora po prihodu na ta naslov o tem po eletronski pošti obvestiti pristojni območni urad UVHVVR. Po prihodu živali na namembno mesto bo ta v izolaciji do izpolnjevanja splošnih pogojev za vstop v EU, so zapisali na upravi.
Poenostavljeni postopek še ne pomeni, da lahko begunci z živaljo brez ovir vstopijo v državo. Pred prihodom morajo izpolniti formular in potem sporočiti tudi, ko so prispeli na navedeni naslov. Inšpektorji nato preverijo, ali so izpolnjeni vsi pogoji in ali obstaja kakšno tveganje. V tem primeru lahko odredijo karanteno, tudi v zavetišču. Kot je povedal Marko Oman, vodja Zavetišča Ljubljana, še niso sprejeli nobene živali v karanteno, so pa z begunci že prispeli njihovi hišni ljubljenci. »Prošnje, da bi jih sprejeli, smo dobili, a vse preusmerimo v omenjeni postopek, od inšpekcije pa za zdaj še nismo dobili odločbe,« je dejal. Za Ukrajino sicer veljajo podobna pravila kot pri nas, zato pri tistih, ki imajo za psa, na primer, že urejeno dokumentacijo, če so cepljeni proti steklini in registrirani, načeloma ni težav.
So pa v vsaki vojni žrtve tudi živali; številne ostanejo prepuščene same sebi, kar navsezadnje po sogovornikovih besedah dokazujejo številni prostoživeči psi v republikah nekdanje Jugoslavije, kjer je divjala vojna. »Človek najprej rešuje sebe in otroke, potem tudi žival, če je mogoče. Če je ne more, je najmanj, kar lahko naredi, to, da jo spusti v naravo, kjer bo ta žival poskušala preživeti,« je še povedal Oman.
Vojaška komuna živalskega vrta
V veliki nevarnosti so tudi živali v ukrajinskih zooloških vrtovih in z njimi njihovi oskrbniki. Pred dnevi smo lahko spremljali olajšanje ob rešitvi ducata velikih mačk iz zatočišča za divje živali (Save Wild) v bližini Kijeva. Šest tigrov in šest levov, ob njih pa še dve divji mački in afriški divji pes, je prestalo potovanje, dolgo skoraj tisoč kilometrov, ki je trajalo dva dneva sredi vojnih razmer.
Na pot jih je odpeljala trojica mož, so poročale agencije, ki niso imeli izkušenj v ravnanju z velikimi mačkami in ki so se po tej opravljeni misiji vrnili v Kijev, da bi branili mesto. Živali so sprejeli v zoološkem vrtu v poljskem Poznanju, a potovanje zanje se še ni končalo, saj so pripravljenost, da bi živali vzeli v oskrbo, izrazili v Belgiji in še v nekaterih drugih vrtovih po Evropi. Včeraj je, denimo, tudi osiješki župan Ivan Radić med drugim sporočil, da lahko v tamkajšnjem živalskem vrtu namestijo živali iz kijevskega.
Živalski vrt v Kijevu, ki je bil eden največjih že v nekdanji Sovjetski zvezi, je domovanje za približno 4000 živali 200 različnih vrst in v zadnjih dveh tednih tudi njihovih oskrbnikov, v nekaterih primerih celo njihovih družin, saj so se po poročanju Reutersa preselili in se poimenovali vojaška komuna živalskega vrta. »Ves dan delamo z živalmi, ponoči pa se zaradi napadov skrijemo v zaklonišča,« je dejal Kiril Trentin, direktor omenjenega živalskega vrta. Zjutraj preverijo, ali je morda katera od živali ranjena; to se do zdaj še ni zgodilo, je pa opazil poškodbe zaradi tega, ker so se prestrašene živali zaletavale v kletke.
Kot je še opozoril, imajo zalog hrane le še za nekaj dni, evakuacijo živali pa bi bilo zelo težko izvesti, saj ne morejo zagotoviti niti ustrezne veterinarske opore niti prevoza. »Transport živali iz zooloških vrtov je velik podvig že sam po sebi,« je dejal Marko Oman, »v takih razmerah pa je še toliko zahtevnejši in lahko privede do poškodb živali ali, še huje, celo pobega, s čimer se težave še povečajo.«
Velika biodiverziteta
Čeprav zaseda Ukrajina komaj šest odstotkov površine Evrope, je tam 35 odstotkov biodiverzitete na kontinentu. Razlog za to je, kot piše na spletni strani Konvencije o biološki raznovrstnosti, ugodna lega, saj je v državi veliko migracijskih poti in naravnih območij. Biota obsega več kot 70.000 vrst, med njimi številne redke, reliktne in endemične. Številne rastlinske in živalske vrste, ki potrebujejo posebno varstvo, so vključene v rdečo knjigo Ukrajine; najnovejša izdaja vsebuje 826 rastlinskih in 542 živalskih vrst.
