Dom televizije
V nekdanjem preurejenem televizijskem središču BBC prestižna soseska stanovanj, pisarn, kavarn, restavracij ...
Odpri galerijo
Iz televizijskega studia je nastala dnevna soba.
Imenovali so jo dom britanske televizije. Vi jo lahko imenujete dom, je oglasni slogan edinstvene londonske soseske v nekdanjem televizijskem središču BBC. Potem ko so ga konec marca 2013 zaprli, se je po petletni prenovi pred dobrim mesecem dni uradno zbudil v mestno življenje z deloma enakim imenom – televizijsko središče White City –, a povsem novim značajem. Kljub temu da je to zdaj prestižna soseska stanovanj, pisarn, kavarn, restavracij, kinodvorane in hotela in da se ima javnost prvič v zgodovini možnost sprehajati po ikoničnem notranjem dvorišču, pa je tu še vedno malce doma tudi televizija. Le streljaj od znanega zahodnolondonskega prometnega in trgovskega križišča Sheperd’s Bush so ostali trije prenovljeni veliki studii BBC Studios Ltd., tu se za gledalce še vedno (oziroma po prenovi znova) rojevajo priljubljene oddaje, med drugim The Graham Norton Show, Mock the Week ali Sounds Like Friday Night.
Tretja televizijska stavba na svetu
Vse od tedaj, ko je televizija BBC leta 1935 v najetem vzhodnem delu palače Alexandra na severu Londona prvič oddajala (in je tam vse od leta 1936 do zgodnjih 50. let z izjemo vojnih let ostal glavni produkcijski center BBC), je kratica za British Broadcasting Corporation veliko pomenila. V kompleks arhitekta Grahama Dawbarna v zahodnem delu Londona se je vselila 29. junija 1960, televizijsko središče BBC pa so tedaj opevali kot tehnološko najsodobnejše na svetu. Bila je tretja televizijska stavba na svetu po tistih za televizijsko postajo ABC v Avstraliji in Granada v Manchestru, toda prva, zasnovana prav za to dejavnost. In to ne samo da bi zadovoljila potrebe tistega časa, ko so, denimo, televizijski program izvažali v več kot sedemdeset držav, ampak tudi za potrebe prihodnosti, med drugim barvne televizije. Kako se je porodila nenavadna oblika kompleksa, ki spominja na vprašaj, pa odgovarja romantična anekdota.
Ko je arhitekt Graham Dawbarn prvič pogledal lokacijo, menda ni imel nobene zamisli, zato je odšel v lokalni pub. Usedel se je, izvlekel staro ovojnico in narisal trikotno obliko, v sredini pa vprašaj – za stavbo med drugim z osmimi studii, delavnicami in garderobami, ki je morala imeti še dovozne poti za tovornjake ter prostore za občinstvo in goste. Pogledal je obliko vprašaja in v navalu navdiha ugotovil, da bi bila prav ta idealna.
Televizijsko središče BBC je tako zraslo na območju, velikem 5,4 hektara, v njem pa je delalo kar štiri tisoč ljudi. Še danes je tam najbolj ikonična osrednja okrogla stavba z notranjim dvoriščem, vodnjakom in nad njim več kot enajstmetrskim obeliskom. Tega zaključuje pozlačen kip grškega sončnega boga Heliosa kiparja T. B. Huxley-Jonesa, ki simbolizira širjenje televizije na vse strani, ob skledi fontane pa ga podpirata še kipa Zvoka in Slike, odločilnih elementov televizije.
Krof z okoli 400 pisarnami
V tej okrogli, 33 metrov visoki stavbi s sedmimi nadstropji, ki se je je prijel vzdevek Krof, je bilo nekoč okoli 400 pisarn za okoli tri tisoč zaposlenih ter garderobe za petsto do šeststo umetnikov. Garderobi, ki je že tedaj imela okoli 16.000 kosov, sobam za make-up in lasulje, pralnici in podobnim prostorom je bilo namenjeno tretje nadstropje, v petem, denimo, je bila knjižnica, nadstropje više pa direktorjeva pisarna in konferenčne sobe, navaja stara brošura iz leta 1960, ko so center odprli. Okoli stavbe so bili nanizani studii, ki so bili povezani s pokritimi potmi do scenskega bloka, kar je omogočalo čim bolj nemoteno premikanje scenografije. Kako velik je bil scenski blok, pa deloma razkrivajo podatki, da je bilo tam med drugim prostora za štiri tisoč scenskih elementov, pet tisoč kosov pohištva in sto tisoč manjših predmetov.
Med osmimi studii je bil s kar 995 kvadratnimi metri Studio TC1, ki je nekoč štel za enega največjih televizijskih v Veliki Britaniji. Tu so snemali številne slavne serije od Letečega cirkusa Monthyja Pythona, Doktorja Whoja in The Top of the Pops do zdaj že 61 let stare otroške oddaje Blue Peter, zaradi katere je bil v televizijskem središču urejen celo njen slavni vrt, zdaj preseljen na novi naslov BBC – v MediaCityUK na vzhodni breg manchestrskega kanala oziroma na območje Salford Quay. BBC tam z okoli 3200 zaposlenimi v 26 oddelkih deluje od leta 2011. Zadnja večja televizijska drama, ki so jo snemali še v starem središču, je bila The House of Eliott leta 1994, potem pa televizijski center ni bil več primeren za takšno produkcijo. Poleg tega ga je marca 2001 poškodovala še eksplozija avta bombe, ki ga je tam domnevno parkiral odpadnik irskih republikancev. Osebje so še pravočasno evakuirali, zato nihče ni bil ranjen.
Hotel tudi v nekdanji banki
V prvi fazi prenove so v ikonični okrogli stavbi Helios ter novozgrajeni Crescent uredili 432 stanovanj, prvi stanovalci, ki so premogli vsaj 650.000 funtov za najcenejše domovanjce, pa so se tja vselili že lani decembra. Cene večjih se pri milijonu šele začenjajo, cene penthousov pa menda segajo vse do sedmih milijonov. Odprli so tudi tri lokale (Bluebird Café White City, Homeslice in Patty & Bun), nekaj najnovejših pridobitev pa je razveselilo tudi člane kluba Soho House, kreativce iz umetniškega in medijskega sveta. Odslej lahko sem prihajajo v ne samo več kot dva tisoč kvadratnih metrov veliko telovadnico, bazen in bar na terasi, temveč tu, natančneje v drugem in tretjem nadstropju, lahko tudi prespijo – v hotelu s 45 sobami. To je že 19. izpostava kluba Soho House, ki je po svetu zrasla od leta 1995. Lani, denimo, so v klubski hotel s 252 sobami in devetimi restavracijami spremenili monumentalno stavbo nekdanje banke Midland (leta 1992 jo je prevzela HSBC) v londonskem Cityju, ki jo je leta 1924 zasnoval britanski arhitekt Edwin Lutyens.
Tudi izpostavo Soho Housa v televizijskem središču, ki ima v pritličju celo bar (Allios), namenjen nečlanom, je opremila njihova notranja oblikovalka Linda Boronkay in tako združila njihov značilni oblikovalski slog s kosi, ki namigujejo na zlate čase stavbe, torej na 60. in 70. leta. Sobe so opremljene v modernističnem slogu iz sredine 20. stoletja, tudi z značilnimi mizicami in lesenimi mini bari, razsvetljujejo pa jih originalne svetilke ameriškega oblikovalca Georga Nelsona. Tkanine za oblazinjeno pohištvo so izdelali celo v sodelovanju s tovarno Tibor, ki je vzorce izdelala že za prostore BBC, element, ki so ga prav tako vzeli iz interierja BBC, pa so tudi ploščice in leseni retro paneli, ki tudi zdaj krasijo vstopno avlo. Stanovalce tam 24 ur na dan pozdravlja concierge.
Vehementni projekt širšega, tudi urbanističnega razvoja območja White City, vreden več kot osem milijard funtov, naj bi v skupnem seštevku prinesel še 4000 novih stanovanj in hišic, številne pisarne, nove zelene površine in parke pa tudi razširjen nakupovalni center Westfield s kar 425 trgovinami, s čimer naj bi postal največji nakupovalni center v Združenem kraljestvu in Evropi. Marca so dokončali prvo fazo 600 milijonov funtov vredne razširitve nakupovalnega centra, v kateri naj bi do konca letošnjega leta odprli 90 novih trgovin. Deloma so že zgradili tudi nov kampus Imperial Collegea, The Royal College of Art pa je v White City med drugim preselil nov studio in delavnice.•
Tretja televizijska stavba na svetu
Vse od tedaj, ko je televizija BBC leta 1935 v najetem vzhodnem delu palače Alexandra na severu Londona prvič oddajala (in je tam vse od leta 1936 do zgodnjih 50. let z izjemo vojnih let ostal glavni produkcijski center BBC), je kratica za British Broadcasting Corporation veliko pomenila. V kompleks arhitekta Grahama Dawbarna v zahodnem delu Londona se je vselila 29. junija 1960, televizijsko središče BBC pa so tedaj opevali kot tehnološko najsodobnejše na svetu. Bila je tretja televizijska stavba na svetu po tistih za televizijsko postajo ABC v Avstraliji in Granada v Manchestru, toda prva, zasnovana prav za to dejavnost. In to ne samo da bi zadovoljila potrebe tistega časa, ko so, denimo, televizijski program izvažali v več kot sedemdeset držav, ampak tudi za potrebe prihodnosti, med drugim barvne televizije. Kako se je porodila nenavadna oblika kompleksa, ki spominja na vprašaj, pa odgovarja romantična anekdota.
Ikonična okrogla stavba Helios
Ko je arhitekt Graham Dawbarn prvič pogledal lokacijo, menda ni imel nobene zamisli, zato je odšel v lokalni pub. Usedel se je, izvlekel staro ovojnico in narisal trikotno obliko, v sredini pa vprašaj – za stavbo med drugim z osmimi studii, delavnicami in garderobami, ki je morala imeti še dovozne poti za tovornjake ter prostore za občinstvo in goste. Pogledal je obliko vprašaja in v navalu navdiha ugotovil, da bi bila prav ta idealna.
Televizijsko središče BBC je tako zraslo na območju, velikem 5,4 hektara, v njem pa je delalo kar štiri tisoč ljudi. Še danes je tam najbolj ikonična osrednja okrogla stavba z notranjim dvoriščem, vodnjakom in nad njim več kot enajstmetrskim obeliskom. Tega zaključuje pozlačen kip grškega sončnega boga Heliosa kiparja T. B. Huxley-Jonesa, ki simbolizira širjenje televizije na vse strani, ob skledi fontane pa ga podpirata še kipa Zvoka in Slike, odločilnih elementov televizije.
Heliosov kip kiparja T. B. Huxley-Jonesa, ki simbolizira širjenje televizije na vse strani.
Krof z okoli 400 pisarnami
V tej okrogli, 33 metrov visoki stavbi s sedmimi nadstropji, ki se je je prijel vzdevek Krof, je bilo nekoč okoli 400 pisarn za okoli tri tisoč zaposlenih ter garderobe za petsto do šeststo umetnikov. Garderobi, ki je že tedaj imela okoli 16.000 kosov, sobam za make-up in lasulje, pralnici in podobnim prostorom je bilo namenjeno tretje nadstropje, v petem, denimo, je bila knjižnica, nadstropje više pa direktorjeva pisarna in konferenčne sobe, navaja stara brošura iz leta 1960, ko so center odprli. Okoli stavbe so bili nanizani studii, ki so bili povezani s pokritimi potmi do scenskega bloka, kar je omogočalo čim bolj nemoteno premikanje scenografije. Kako velik je bil scenski blok, pa deloma razkrivajo podatki, da je bilo tam med drugim prostora za štiri tisoč scenskih elementov, pet tisoč kosov pohištva in sto tisoč manjših predmetov.
Vhodna avla, kjer je bila tudi nekdaj recepcija BBC, s slavnim mozaikom
Med osmimi studii je bil s kar 995 kvadratnimi metri Studio TC1, ki je nekoč štel za enega največjih televizijskih v Veliki Britaniji. Tu so snemali številne slavne serije od Letečega cirkusa Monthyja Pythona, Doktorja Whoja in The Top of the Pops do zdaj že 61 let stare otroške oddaje Blue Peter, zaradi katere je bil v televizijskem središču urejen celo njen slavni vrt, zdaj preseljen na novi naslov BBC – v MediaCityUK na vzhodni breg manchestrskega kanala oziroma na območje Salford Quay. BBC tam z okoli 3200 zaposlenimi v 26 oddelkih deluje od leta 2011. Zadnja večja televizijska drama, ki so jo snemali še v starem središču, je bila The House of Eliott leta 1994, potem pa televizijski center ni bil več primeren za takšno produkcijo. Poleg tega ga je marca 2001 poškodovala še eksplozija avta bombe, ki ga je tam domnevno parkiral odpadnik irskih republikancev. Osebje so še pravočasno evakuirali, zato nihče ni bil ranjen.
Hotel tudi v nekdanji banki
V prvi fazi prenove so v ikonični okrogli stavbi Helios ter novozgrajeni Crescent uredili 432 stanovanj, prvi stanovalci, ki so premogli vsaj 650.000 funtov za najcenejše domovanjce, pa so se tja vselili že lani decembra. Cene večjih se pri milijonu šele začenjajo, cene penthousov pa menda segajo vse do sedmih milijonov. Odprli so tudi tri lokale (Bluebird Café White City, Homeslice in Patty & Bun), nekaj najnovejših pridobitev pa je razveselilo tudi člane kluba Soho House, kreativce iz umetniškega in medijskega sveta. Odslej lahko sem prihajajo v ne samo več kot dva tisoč kvadratnih metrov veliko telovadnico, bazen in bar na terasi, temveč tu, natančneje v drugem in tretjem nadstropju, lahko tudi prespijo – v hotelu s 45 sobami. To je že 19. izpostava kluba Soho House, ki je po svetu zrasla od leta 1995. Lani, denimo, so v klubski hotel s 252 sobami in devetimi restavracijami spremenili monumentalno stavbo nekdanje banke Midland (leta 1992 jo je prevzela HSBC) v londonskem Cityju, ki jo je leta 1924 zasnoval britanski arhitekt Edwin Lutyens.
Klubski bazen
Tudi izpostavo Soho Housa v televizijskem središču, ki ima v pritličju celo bar (Allios), namenjen nečlanom, je opremila njihova notranja oblikovalka Linda Boronkay in tako združila njihov značilni oblikovalski slog s kosi, ki namigujejo na zlate čase stavbe, torej na 60. in 70. leta. Sobe so opremljene v modernističnem slogu iz sredine 20. stoletja, tudi z značilnimi mizicami in lesenimi mini bari, razsvetljujejo pa jih originalne svetilke ameriškega oblikovalca Georga Nelsona. Tkanine za oblazinjeno pohištvo so izdelali celo v sodelovanju s tovarno Tibor, ki je vzorce izdelala že za prostore BBC, element, ki so ga prav tako vzeli iz interierja BBC, pa so tudi ploščice in leseni retro paneli, ki tudi zdaj krasijo vstopno avlo. Stanovalce tam 24 ur na dan pozdravlja concierge.
Vehementni projekt širšega, tudi urbanističnega razvoja območja White City, vreden več kot osem milijard funtov, naj bi v skupnem seštevku prinesel še 4000 novih stanovanj in hišic, številne pisarne, nove zelene površine in parke pa tudi razširjen nakupovalni center Westfield s kar 425 trgovinami, s čimer naj bi postal največji nakupovalni center v Združenem kraljestvu in Evropi. Marca so dokončali prvo fazo 600 milijonov funtov vredne razširitve nakupovalnega centra, v kateri naj bi do konca letošnjega leta odprli 90 novih trgovin. Deloma so že zgradili tudi nov kampus Imperial Collegea, The Royal College of Art pa je v White City med drugim preselil nov studio in delavnice.•
