Droni, radarji, laserji in polimerizirane tkanine
Sejem obrambe Sobra: Slovenska obrambna industrija, utemeljena na visokih tehnologijah, je že zdavnaj prerasla nacionalne okvire.
Odpri galerijo
Brezpilotni letalniki C-Astrala se sicer uporabljajo tudi za vojaške namene, a ne nosijo uničevalnega orožja. Foto Arhiv C-Astrala
Na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je od četrtka do sobote vsak dan pokalo, kot da se je s svojimi tanki, oklepniki in jugovojaki v mesto vrnil zloglasni polkovnik Popov. A osamosvojitvena vojna je že daleč, vse posledice divjanja so že odpravljene, pokanje na sejmišču pa je bilo pravzaprav dobro znamenje, da so mesto po dveletnem mrtvilu zaradi covida-19 spet oživili sejmi. Avgustovski Agri je namreč prejšnji konec tedna sledil še sejem obrambe, varnosti, zaščite in reševanja Sobra.
In vsakodnevno pokanje na sejmišču je bilo posledica dinamičnih predstavitev Slovenske vojske, ki je obiskovalcem sejma prikazala del tega, za kar se usposabljajo njeni pripadniki. A ne samo z bojnim delovanjem, Slovenska vojska se je predstavila tudi s slikovitimi nastopi garde in okusnimi stvaritvami svojih kuharjev. Predstavljali so se tudi policisti, ki so poleg svoje sodobne opreme na posebnem prostoru prikazali muzejsko zbirko predmetov in vozil nekdanje milice, ter gasilci in pripadniki civilne zaščite. Pri teh predstavitvah je bilo seveda manj ali nič pokanja.
Nekako v senci glasnih, dišečih ali na oko privlačnih predstavitev se je na sejmu predstavilo tudi kar nekaj podjetij, ki spadajo v tako imenovano obrambno industrijo. Ta podjetja tudi sicer v slovenski javnosti niso pretirano znana, še manj so znana področja njihovih dejavnosti in izdelki, ki jih nekatera izvažajo že po vsem svetu. V zavesti Slovencev naša država pač ne obstaja kot dežela obrambne industrije. A ni povsem tako.
»No ja, takšnih in toliko izdelkov, da bi z njimi lahko začeli tretjo svetovno vojno, v slovenski obrambni industriji res ne izdelujemo. Ta morda v javnosti premalo znani del slovenskega gospodarstva ni nepomemben, predvsem je utemeljen na veliko znanja in visokih tehnologijah. Združeni smo v Grozd obrambne industrije Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Grozd ima nekaj čez štirideset članic, od tega jih je enaindvajset proizvodnih, preostalo so trgovci in nekaj pridruženih raziskovalnih ustanov, tudi na mariborski in ljubljanski univerzi. Podjetja obrambne industrije na leto ustvarijo okrog štiristo milijonov evrov prihodkov, kar ni tako malo, vendar razen nas med njimi na primer ni proizvajalca orožja,« nam je na njihovem razstavnem prostoru dejal direktor šentjernejske tovarne pištol, streliva in druge vojaške opreme Arex Ivan Kralj.
Arex je sicer morda še najbolj znano slovensko podjetje obrambne industrije, ki je že davno preraslo ozke slovenske okvire. »Pri nas izdelujemo nekaj osebne opreme za vojake, ostro in vadbeno strelivo, ki ga na leto proizvedemo do petdeset milijonov kosov, obrambno in vadbeno orožje – pištole, ki jih izdelamo skoraj sto tisoč na leto, poleg tega pa še drobne izdelke, kot so plinske maske in podobno. Petindevetdeset odstotkov vseh teh izdelkov izvažamo na vse celine sveta. V Sloveniji prodamo malo, vendar zdaj skupaj s Slovensko vojsko razvijamo pištolo po njihovih zahtevah, ki bo morda nadomestila že nekoliko zastarele berete, ki jih ima vojska že več kot dvajset let.« Sicer pa se Arex, ki ga je Ivan Kralj ustanovil in razvil, a je zdaj v lasti češkega sklada, pripravlja na gradnjo nove tovarne pištol v Braziliji.
Nedaleč od Arexove stojnice je bil razstavni prostor z dvema majhnima letaloma v obliki delte. Na prvi pogled izdelka ljubiteljskih letalskih modelarjev pa sta zelo resna izdelka, za katerima stoji majhna vojska razvojnikov in računalniških programerjev. Ajdovsko podjetje C-Astral, ki so ga leta 2007 ustanovili režiser Marko Peljhan, arhitekt Nejc Trošt in inženir Samo Stopar, je namreč v zadnjih letih postalo resen igralec na področju brezpilotnih letalnikov za različne, tudi obrambne namene. Letalo, ki je gnano z električnim motorjem, lahko leti s povprečno hitrostjo šestdeset kilometrov na uro. V C-Astralu ga lahko opremijo z najrazličnejšimi senzorji, kamerami in drugimi pripomočki na primer za geodetske meritve in kartografijo, nadziranje požarov ali za izračunavanje količin izkopanega materiala v odprtih kopih. Za vojaške namene letalnike opremljajo za nadzor, zaščito in reševanje, »naši sistemi pa ne nosijo nobenega uničevalnega orožja«, nam je zagotovil njihov predstavnik Andrej Bizjak.
Tudi sistemi podjetja Dat - con iz Polzele, ki je imelo razstavni prostor ravno nasproti C-Astralovega, nimajo nobenega uničevalnega orožja, a njihov najnovejši sistem za onemogočanje dronov Lynx bi bil sposoben hitro odkriti, locirati in z motenjem frekvenc zrušiti ali vsaj zmesti C-Astralove letalnike. Sicer pa v Dat - conu izdelujejo predvsem sisteme za nadzor meja in za varnostno nadzorovanje, ki se prav tako prodajajo že skoraj po vsem svetu. Več kot dva tisoč kilometrov schengenske meje je varovano z njihovimi nadzornimi sistemi, ki vključujejo toplotne kamere, optične kamere, radarje in laserje in jih je mogoče vgraditi v posebna vozila, prenašati ali postaviti fiksno. Že leta 2004 so prav oni poskrbeli za varovanje in nadzor na olimpijskih igrah v Atenah. Od takrat je podjetje zraslo z dvajsetih na sedemdeset zaposlenih, njihove sisteme pa uporabljajo tudi na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in drugod po svetu. Največji delež zaposlenih predstavljajo računalniški programerji in kar štiri petine vseh potrebnih elementov skupaj z elektronskimi izdelajo sami v podjetju, nam je dejal prodajnik Marsel Krašovic, ki se je pohvalil, da njihov nadzorni sistem lahko na enajst kilometrov zazna po tleh plazečega se človeka.
Ne z informacijsko, ampak z visoko tehnologijo tkanin, ki se lahko uporabljajo tudi pri opremljanju vojakov in policistov, pa se že nekaj let ukvarjajo v celjskem podjetju za izdelavo zaščitnih oblačil Prevent - Deloza. V sodelovanju s Slovensko vojsko in policijo jim je uspelo razviti polimerizirane tkanine iz mešanice sintetičnih vlaken, ki učinkovito odvajajo vlago in dovajajo zrak ter s tem pasivno hladijo kožo uporabnika. Takšne tkanine se uporabljajo predvsem pod balističnimi zaščitnimi oblačili v vročini, ponujajo pa jih tudi za zaščito delavcev pred vročino v težki industriji. So prvi, ki so razvili tkanine za učinkovito pasivno hlajenje brez porabe energije, konkurenčne rešitve imajo namreč vgrajene elektronske elemente in potrebujejo baterijsko napajanje, nam je na njihovem razstavnem prostoru dejal Andraž Zorzo.
In vsakodnevno pokanje na sejmišču je bilo posledica dinamičnih predstavitev Slovenske vojske, ki je obiskovalcem sejma prikazala del tega, za kar se usposabljajo njeni pripadniki. A ne samo z bojnim delovanjem, Slovenska vojska se je predstavila tudi s slikovitimi nastopi garde in okusnimi stvaritvami svojih kuharjev. Predstavljali so se tudi policisti, ki so poleg svoje sodobne opreme na posebnem prostoru prikazali muzejsko zbirko predmetov in vozil nekdanje milice, ter gasilci in pripadniki civilne zaščite. Pri teh predstavitvah je bilo seveda manj ali nič pokanja.
Na sejmu je svojo opremo predstavila tudi civlna zaščita. Foto Jože Pojbič/delo
Slovenska obrambna industrija manj znana
Nekako v senci glasnih, dišečih ali na oko privlačnih predstavitev se je na sejmu predstavilo tudi kar nekaj podjetij, ki spadajo v tako imenovano obrambno industrijo. Ta podjetja tudi sicer v slovenski javnosti niso pretirano znana, še manj so znana področja njihovih dejavnosti in izdelki, ki jih nekatera izvažajo že po vsem svetu. V zavesti Slovencev naša država pač ne obstaja kot dežela obrambne industrije. A ni povsem tako.
»No ja, takšnih in toliko izdelkov, da bi z njimi lahko začeli tretjo svetovno vojno, v slovenski obrambni industriji res ne izdelujemo. Ta morda v javnosti premalo znani del slovenskega gospodarstva ni nepomemben, predvsem je utemeljen na veliko znanja in visokih tehnologijah. Združeni smo v Grozd obrambne industrije Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Grozd ima nekaj čez štirideset članic, od tega jih je enaindvajset proizvodnih, preostalo so trgovci in nekaj pridruženih raziskovalnih ustanov, tudi na mariborski in ljubljanski univerzi. Podjetja obrambne industrije na leto ustvarijo okrog štiristo milijonov evrov prihodkov, kar ni tako malo, vendar razen nas med njimi na primer ni proizvajalca orožja,« nam je na njihovem razstavnem prostoru dejal direktor šentjernejske tovarne pištol, streliva in druge vojaške opreme Arex Ivan Kralj.
Ivan Kralj je ustanovitelj in direktor podjetja Arex, edinega proizvajalca strelnega orožja v Sloveniji.
V Braziliji bodo zgradili tovarno pištol
Arex je sicer morda še najbolj znano slovensko podjetje obrambne industrije, ki je že davno preraslo ozke slovenske okvire. »Pri nas izdelujemo nekaj osebne opreme za vojake, ostro in vadbeno strelivo, ki ga na leto proizvedemo do petdeset milijonov kosov, obrambno in vadbeno orožje – pištole, ki jih izdelamo skoraj sto tisoč na leto, poleg tega pa še drobne izdelke, kot so plinske maske in podobno. Petindevetdeset odstotkov vseh teh izdelkov izvažamo na vse celine sveta. V Sloveniji prodamo malo, vendar zdaj skupaj s Slovensko vojsko razvijamo pištolo po njihovih zahtevah, ki bo morda nadomestila že nekoliko zastarele berete, ki jih ima vojska že več kot dvajset let.« Sicer pa se Arex, ki ga je Ivan Kralj ustanovil in razvil, a je zdaj v lasti češkega sklada, pripravlja na gradnjo nove tovarne pištol v Braziliji.
Nedaleč od Arexove stojnice je bil razstavni prostor z dvema majhnima letaloma v obliki delte. Na prvi pogled izdelka ljubiteljskih letalskih modelarjev pa sta zelo resna izdelka, za katerima stoji majhna vojska razvojnikov in računalniških programerjev. Ajdovsko podjetje C-Astral, ki so ga leta 2007 ustanovili režiser Marko Peljhan, arhitekt Nejc Trošt in inženir Samo Stopar, je namreč v zadnjih letih postalo resen igralec na področju brezpilotnih letalnikov za različne, tudi obrambne namene. Letalo, ki je gnano z električnim motorjem, lahko leti s povprečno hitrostjo šestdeset kilometrov na uro. V C-Astralu ga lahko opremijo z najrazličnejšimi senzorji, kamerami in drugimi pripomočki na primer za geodetske meritve in kartografijo, nadziranje požarov ali za izračunavanje količin izkopanega materiala v odprtih kopih. Za vojaške namene letalnike opremljajo za nadzor, zaščito in reševanje, »naši sistemi pa ne nosijo nobenega uničevalnega orožja«, nam je zagotovil njihov predstavnik Andrej Bizjak.
Nadzirajo 2000 kilometrov schengenske meje
Tudi sistemi podjetja Dat - con iz Polzele, ki je imelo razstavni prostor ravno nasproti C-Astralovega, nimajo nobenega uničevalnega orožja, a njihov najnovejši sistem za onemogočanje dronov Lynx bi bil sposoben hitro odkriti, locirati in z motenjem frekvenc zrušiti ali vsaj zmesti C-Astralove letalnike. Sicer pa v Dat - conu izdelujejo predvsem sisteme za nadzor meja in za varnostno nadzorovanje, ki se prav tako prodajajo že skoraj po vsem svetu. Več kot dva tisoč kilometrov schengenske meje je varovano z njihovimi nadzornimi sistemi, ki vključujejo toplotne kamere, optične kamere, radarje in laserje in jih je mogoče vgraditi v posebna vozila, prenašati ali postaviti fiksno. Že leta 2004 so prav oni poskrbeli za varovanje in nadzor na olimpijskih igrah v Atenah. Od takrat je podjetje zraslo z dvajsetih na sedemdeset zaposlenih, njihove sisteme pa uporabljajo tudi na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in drugod po svetu. Največji delež zaposlenih predstavljajo računalniški programerji in kar štiri petine vseh potrebnih elementov skupaj z elektronskimi izdelajo sami v podjetju, nam je dejal prodajnik Marsel Krašovic, ki se je pohvalil, da njihov nadzorni sistem lahko na enajst kilometrov zazna po tleh plazečega se človeka.
Dat - con svojo opremo za nadzor in opazovanje vgrajuje tudi v vozila. Foto Arhiv Dat - con
Ne z informacijsko, ampak z visoko tehnologijo tkanin, ki se lahko uporabljajo tudi pri opremljanju vojakov in policistov, pa se že nekaj let ukvarjajo v celjskem podjetju za izdelavo zaščitnih oblačil Prevent - Deloza. V sodelovanju s Slovensko vojsko in policijo jim je uspelo razviti polimerizirane tkanine iz mešanice sintetičnih vlaken, ki učinkovito odvajajo vlago in dovajajo zrak ter s tem pasivno hladijo kožo uporabnika. Takšne tkanine se uporabljajo predvsem pod balističnimi zaščitnimi oblačili v vročini, ponujajo pa jih tudi za zaščito delavcev pred vročino v težki industriji. So prvi, ki so razvili tkanine za učinkovito pasivno hlajenje brez porabe energije, konkurenčne rešitve imajo namreč vgrajene elektronske elemente in potrebujejo baterijsko napajanje, nam je na njihovem razstavnem prostoru dejal Andraž Zorzo.
