Hiše za evro: koncept tudi za Slovenijo?

Medtem ko nepremičninski posredniki v Sloveniji že vabijo k nakupu počitniške hišice kot najustreznejše rešitve za pokoronske počitnice, pa vas v Kalabriji Cinquefrondi, ki se razglaša za covid free, saj niso imeli nobenega zaznanega primera okužbe, to načelo uresničuje veliko bolj aktivno in zelo podobno kot zadnja leta že mnogi drugi vse bolj opusteli italijanski, francoski in španski kraji – s ponudbo, da ljudje za en evro oziroma manj, kot stane skodelica kave, kupijo katero od hiš v njihovi vasi.

To konkretno povabilo, s katerim želijo v Cinquefrondiju, kraju nad obalo Ionskega in Tirenskega morja z razgledi vse do Eolskih otokov, povečati število stalnih prebivalcev, je župan Michele Conia poimenoval operacija lepote in za CNN dejal: »Mestece se dviga nad osvežujočimi griči in dvema toplima morjema, v bližini teče reka, plaže so le petnajst minut vožnje stran. Toda območje mojega mesta je opustelo, s praznimi hišami, ki so že tudi statično nestabilne,« je povedal Conia, ki je odrasel v Nemčiji, kamor so se izselili njegovi starši, potem se je vrnil in zdaj si prizadeva, da življenje tu ne bi za vedno ugasnilo.

Lastniki morajo po nakupu nepremičnine za evro plačati 250 evrov zavarovanja na leto, dokler obnovitvena dela niso končana, če pa jim domovanja ne uspe obnoviti v treh letih, jih čaka 20.000 evrov kazni, s čimer bi radi zagotovili, da so novi kupci resni. Zatrjujejo, da prenova običajno stane od 10.000 do 20.000 evrov in po poročanju CNN je večini tistih, ki so si kupili tako nepremičnino, to uspelo obnoviti v letu ali dveh.
 

Manjša nepremičnina zagotavlja hitrejšo obnovo

Hiše, ki so jih po simbolični ceni ponudili v odkup v sklopu projekta, so v starem delu mesta, nekoč so pripadale kmetom, pastirjem, umetnikom in strojarjem, običajno so velike od 40 do 50 kvadratnih metrov, kar je tudi zagotovilo, da za prenovo ne bo šlo preveč časa. Trenutno je v prodaji le kakšen ducat nepremičnin, a bi približno petdeset praznih lahko v kratkem prišlo na trg. »Če pa bi bilo povpraševanje veliko, bi lahko razlastili še mnogo drugih, ki so prazne že desetletja in lastnikov ni mogoče nikjer najti,« še zagotavlja župan.



Na spletni strani občine so ob novici, da so njihov kraj predstavili na portalu znamenite ameriške televizijske postaje, še zapisali: »Vse od začetka smo verjeli v ta projekt in kmalu bodo naše prazne hiše znova naseljevali turisti, prejeli smo že na stotine prošenj tistih, ki vidijo v Cinquefrondiju svoje mesto za življenje.« V zadnjem času so v kraju, ki živi predvsem poleti, ko potekajo festivali in na prostem ponujajo lokalne specialitete ter pripravljajo večerne prireditve, obnovili tudi infrastrukturo, ceste, trge, stare vodnjake, javne parke in cerkve.
 

Množica spletnih strani in prispevki o izkušnjah

Na spletu so skupaj s ponudbo hiš za evro po različnih italijanskih pokrajinah kot gobe po dežju vzniknile spletne strani, ki navajajo, kje jih je mogoče dobiti, namnožile so se reportaže in prispevki, ki prikazujejo takšne kraje, njihove nove prebivalce in opisujejo njihove izkušnje. Novinar ameriške javne televizije PBS Christopher Livesay, denimo, je v lanskem prispevku, ko je obiskal Gangi v bližini Palerma in Mussomeli v središču Sicilije, zelo jasno pokazal, kaj je mogoče za en evro kupiti v Mussomeliju, ki se ponaša s tristo sončnimi dnevi na leto in kjer še vedno živi okoli 10.000 prebivalcev. Prišleki, ki jih je zamikalo poceni povabilo krajevnih oblasti, pa prihajajo iz Evrope, Azije in ZDA.

Novinar in nepremičninska posrednica, ki mu je pokazala eno takšnih hiš, v pritličje, razdeljeno na veliko spalnico in dnevno sobo, raje nista vstopila, saj so tla tako trhla, da bi se lahko udrla. Kupec z nepremičnino dobi tudi vse, kar je ostalo za zadnjimi stanovalci, kar pa je v celoti treba odstraniti zaradi prenove. Običajno je treba zamenjati vodovodno in električno napeljavo, na vprašanje, koliko bi bilo treba vložiti v takšno hišo, pa je posrednica odgovorila: »Veliko, najmanj 20.000 evrov.« Novinar je še opomnil, da je do najbližjega letališča najmanj dve uri vožnje po cesti, ki je le tu in tam urejena, ponekod pa povsem razdrapana.

V Gangiju, kjer so hiše za evro začeli prodajati že leta 2011 – še leta 1951 je imelo mestece 14.000 prebivalcev, danes jih je manj kot 7000 – pa je novinar v obnovljeni hišici obiskal upokojenega bankirja Ignazia Tuzzolina. Ta mu je zaupal, da je vanjo vložil 200.000 evrov, vendar je poudaril, da je šel ta denar v lokalno ekonomijo, za nabavo materiala in plačilo različnih obrtnikov, kar bo imelo vidnejše učinke, ko se bodo prenove lotili še drugi novopečeni lastniki. V okviru programa obujanja kraja so namreč prodali kar okoli 120 takšnih nepremičnin. Menda se je v krajih, kjer sprejemajo takšne nove prebivalce, že uveljavil izraz »en evro občani«.


 

Je koncept primeren tudi za obuditev slovenskih krajev?

Tudi nekateri slovenski kraji so že brez stalnih prebivalcev, iz mnogih se ti zaradi šolanja in dela še vedno izseljujejo. Po podatkih statističnega urada je bilo 1. januarja letos od 6035 naselij v Sloveniji 57 takih brez prebivalcev. Med zadnjimi je brez stalnih prebivalcev (a z veliko počitnikarji) ostalo naselje Rogla v občini Zreče, ki je lani še imelo tri prebivalce. Največ naselij brez prebivalcev je bilo v občini Kočevje (16), tam je tudi naselje Kleč, ki je bilo lani še brez prebivalcev, na prvi dan letošnjega leta pa je imelo štiri.

Poraja se vprašanje, ali bi bil koncept hiš za evro primeren tudi za obuditev opustelih slovenskih krajev.



​Vesna Čeh, vodja ljubljanske nepremičninske agencije RE/MAX, odgovarja, da se ji to zdi smiseln ukrep v evropskih regijah, kjer število prebivalstva upada, ne pa tudi v Sloveniji, ki je kljub vsemu še vedno dovolj poseljena. Bolj kot takšni koncepti oživljanja vse bolj opustelih krajev bi se ji pri nas zdele smiselne državne spodbude za razvoj podeželja.

»Sicer pa po takšnih opuščenih nepremičninam povprašujejo tujci, ki iščejo mir in naravo, še nedolgo nazaj je bilo aktualno Prekmurje, zdaj je tudi Dolenjska. Že od nekdaj pa sta za nakupe takšnih nepremičnin zanimivi Primorska in Gorenjska. Te dni smo, denimo, dobili povpraševanje Nemke s slovenskimi koreninami, ki se zanima za nepremičnino na Dolenjskem, zanjo je pripravljena odšteti 25.000 evrov. Zdravstvena kriza pa nas, vsaj za zdaj, ni prizadela toliko, da bi zares zaznali povečanje zanimanja za nakup vikendov,« je povzela dogajanje na trgu.



Zoran Đukić, direktor podjetja Stoja Trade, koncept hiš za evro prepoznava kot zelo aktualen tudi za Slovenijo in predvsem za Slovence. »Menim, da bi morali za tako simbolično ceno oživiti ne samo posamezne hiše, temveč cele vasi, še posebno na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko – hiše v turističnih krajih in njihovi okolici so še vedno zelo drage – in jih nameniti zlasti našim prebivalcem. Goričko, kjer so nepremičnine v zadnjih letih kupovali predvsem tujci, se je izpelo, ker se tam nič ne dogaja, zato so potrebni drugačni programi, ki bodo privabili naše prebivalce, da se tu naselijo za daljši čas ali za stalno,« je prepričan.
 

Zanimanje za nakup kmetij, ne samo vikendov

V možnost nakupa nepremičnine za evro bi bilo po njegovem nujno vključiti nekaj pogojev, ki bi preprečevali zlorabe oziroma preprodajo, tisti, ki bi jih kupili, pa bi tako izkazali resen namen; na primer, da določeno število let nepremičnine ni mogoče prodati ali da je treba zemljo obdelovati.

»Tako bi se, podobno kot na novo oživljeni kibuci v Izraelu, lahko oblikovale skupnosti, ki bi povečale samopreskrbo, tako bi lahko rešili stanovanjske in samopreskrbne težave brezdomcev ali mladih družin, tudi tistih z roba, tako bi lahko povečali pridelavo ekološke hrane. Vse to prinaša zagon lokalnega gospodarstva, začenši z vložkom v nepremičnino,« razmišlja sogovornik.

V njihovo ponudbo zdaj prihajajo kmetije, takšne s po dvema, tremi hektarji zemlje in gozda, za katere je prepričan, da jih bodo prodali, saj se za nakup zanima vse več mladih družin, ki se tako želijo umakniti od stresnega mestnega življenja in si doma pridelati hrano.

»Tudi v državah nekdanje Jugoslavije vidimo, da se mladi naseljujejo nazaj na podeželje in gojijo maline, aronijo ..., kar je donosna dejavnost. Pri nas opažamo, da pripadniki srednjega in višjega razreda znova iščejo in kupujejo vikende, kamor se umaknejo iz mesta. Med epidemijo se je pokazalo, kako dragoceno je, če imaš svoj kos zemlje, če si v bližini narave in sprehajalnih poti, in da razen tega večine drugih reči, ki so nam doslej napolnjevale življenje, sploh ne potrebuješ,« je povedal.

Med njihovimi kupci sicer še vedno vlada največje zanimanje za nepremičnine na Obali, na Bledu in v Bohinju, vse bolj tudi na Jezerskem, ob Zbiljskem jezeru, potem pa tudi za vse druge lokacije po Sloveniji.