Japonske češnje v Ljubljani prav nič ne zamujajo za tokijskimi
Prva izmed japonskih češenj je svoje rožnate sakure razprla tudi v ljubljanskem Botaničnem vrtu, in to le dan po tem, ko so uradni začetek cvetenja naznanili v japonskem glavnem mestu Tokio. »Tokrat ne zamujamo prav dosti,« je sporočil dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta, in dodal, da se je razcvetela češnja vrste Prunus campanulata.
V Botaničnem vrtu so slovite japonske češnje dobili leta 1999 od države Japonske; Sloveniji jih je v znak prijateljstva med državama podarilo združenje ljubiteljev cvetočih češenj. Nekaj so jih posadili v Botaničnem vrtu na Ižanski cesti, večji del pa na Večni poti, v Biološkem središču pred vhodno stavbo v novi botanični vrt.
Češnje sedmih različnih vrst izvirajo iz drevesnice Saitami v bližini Tokia, so ob naznanitvi začetka cvetenja zapisali v Botaničnem vrtu.
Lani smo novico o začetku cvetenja objavili v zadnjih dneh marca. Takrat je Jože Bavcon poetično opisal, kako blagodejno je cvetenje v časih, »ko se je v Evropo spet zajedla vojna in ko je svet utrujen od korone, še kako pomembno za preživetje. Japonske češnje nas vsako leto znova spomnijo, kako pomembno je sobivanje kultur, da se znamo spoštovati in si pomagati tudi takrat, ko razmere niso najboljše.«
Za japonski narod imajo češnje izjemen pomen – so simbol miru in, kot je dejal Bavcon, od 9. stoletja dalje pričajo o tem, kakšna je zima – od takrat namreč v deželi vzhajajočega sonca pisno spremljajo, kdaj prvič zacvetijo. Japonske češnje, ker prihajajo iz toplejšega podnebja, sicer vedno zacvetijo nekoliko prej kot naše.
