Kaj o maskah vedo na Institutu Jožef Stefan
Maske je treba menjavati tudi glede na okoliščine, v katerih jih nosimo, plastične maske in vizirji pa niso primerna zaščita.
Odpri galerijo
Na splošno velja, da če pogledamo skozi masko proti svetlobi, se ne sme videti skoznjo oziroma ne smemo videti luknjic v blagu. FOTO: Matej Družnik/Delo
Skupina raziskovalcev z Instituta Jožef Stefan (Maja Remškar, Igor. B. Mekjavić, Anton Gradišek, Luka Pirker in Anja Pogačnik Krajnc, pozneje pa so se jim pridružili še drugi raziskovalci) je začela testirati maske konec marca na pobudo Mladih zdravnikov Slovenije. Preverjala je njihovo učinkovitost pri delcih, podobno velikih, kot je novi koronavirus. Pozneje so testirali tudi maske in materiale, ki so jih pošiljali zdravniki iz slovenskih bolnišnic in kliničnih centrov, uvozniki in proizvajalci. Ugotovitve sta dr. Luka Pirker in prof. dr. Maja Remškar, vodja laboratorija, kjer preučujejo nanodelce, povzela posebej za Delo.
Učinkovitost mask z oznako FFP2 in FFP3 ter znakom CE je bila tudi pri naših meritvah izredno visoka (več kot 96 odstotkov), material, iz katerega so narejene, je ujel več kot 98 odstotkov prašnih delcev. Učinkovitost medicinskih (kirurških) mask, ki so dostopne tudi večini prebivalstva (običajno so modre), se giblje okoli 80 odstotkov, material mask tipa II in II R pa zagotavlja več kot 98-odstotno učinkovitost filtracije bakterij. Maske II R so tudi vodoodbojne in zagotavljajo zaščito pred vdorom tekočin ter so namenjene zlasti za zdravstveno osebje v ambulantah in operacijskih sobah.
Kirurške maske so običajno sestavljene iz več slojev, vsak ima določeno funkcijo, vmesni sloj iz polimernih vlaken preprečuje prehod delcev, zunanji odbija kapljice vode. So tudi ustrezno krojene, dobro se prilegajo obrazu. Z njihovo pravilno uporabo drastično zmanjšamo širjenje kapljic sline in nosne sluzi.
To je odvisno od vrste blaga, števila slojev blaga in kroja. Nekatere so imele učinkovitost manjšo od 15 odstotkov, najboljše pa okrog 50-odstotno. Maska, ki se slabo prilega, je precej manj učinkovita kot tista, ki se obrazu dobro prilega, neučinkovita je tudi, če ne pokriva nosa in ust. Raztegljivi materiali so se vsi po vrsti pokazali za neučinkovite, saj se luknjice v blagu pri raztezanju povečajo in tako omogočajo prehod delcev. Z njimi ne zavarujemo ne drugih ne sebe.
Maske je treba menjavati po navodilih proizvajalca in glede na okoliščine, v katerih jih nosimo. Zaradi vlage v izdihanem zraku postanejo namreč vlažne. Če skozi masko tudi vse težje dihamo, če smo jo nosili v množici ljudi in je morebiti okužena, če smo se je veliko dotikali ali če smo jo nosili na prometnih ulicah, pri delovnih procesih, pri katerih nastajajo emisije delcev v zrak, v kadilnicah ali na podobnih mestih, kjer je v zraku veliko dima, jo moramo zamenjati oziroma oprati, če je pralna. Bakterijsko čistost izboljšamo še z likanjem.
Testirali smo učinkovitost kirurške maske pred pranjem, po enem in po dveh pranjih pri 60 stopinjah Celzija v pralnem stroju skupaj z drugim perilom. Po prvem pranju je učinkovitost padla z 99,8 odstotka na 80 odstotkov in po drugem pranju na 78 odstotkov. Pranje vpliva tudi na mehansko obstojnost maske in mikrobiološko čistost, ki z njim ni zagotovljena. Zato je pranje kirurških mask primerno le v sili, če ni na voljo dovolj zaščitne opreme.
Če je bila maska med nošenjem okužena z virusi ali bakterijami, je njena uporaba tvegana.
Nekatere vrste gosto tkanega bombaža, kot je poplin, v dveh slojih zadržijo kar 80 odstotkov delcev. Manj primerne so kuhinjske krpe, saj običajno niso zelo gosto tkane, povsem neprimerno je blago za plenice, saj v dveh slojih zadrži manj kot 25 odstotkov delcev. Svile še nismo testirali, smo pa blago, ki je namenjeno za izdelavo gimnastičnih in plesnih dresov; njegova učinkovitost je bila manjša od 30 odstotkov. Dvomljiva je tudi možnost sterilizacije, saj pranje mask iz teh materialov pri visokih temperaturah ni mogoče, skozi takšno blago je tudi težje dihati. To pa povzroči, da zrak začne uhajati ob stiku maske z obrazom, predvsem ob nosnem korenu, ob licih in pod brado.
Dekoracije na maski so dopustne, če ne vplivajo na njeno učinkovitost. Na splošno pa velja, da če pogledamo skozi masko proti svetlobi, se ne sme videti skoznjo oziroma ne smemo videti luknjic v blagu. Večslojne maske so učinkovitejše kot enoslojne. Pomembna pa je tudi vpojnost materiala.
Maska se mora dobro prilegati obrazu, mora biti prave velikosti, imeti mora upogljiv kovinski ali plastični trak, ki je dovolj dolg za pritisk maske ob celotnem nosnem korenu. Ob licih naj se lepo prilega na kožo, dovolj blaga naj bo tudi pod brado. Če jo je treba kar naprej popravljati in vleči navzgor na nos, ni primerna. Tudi kroji, ki so primernejši za potisk z logotipi, so manj učinkoviti.
To je odvisno od vrste in kakovosti tkanine ter od pogojev pranja, sušenja in likanja.
Priporočamo kirurške maske ali pralne maske iz večslojnega gosto tkanega bombaža z dobrim prileganjem.
Tu lahko podamo samo splošno priporočilo, saj je menjava maske odvisna od aktivnosti otrok, stopnje ogroženosti, kakovosti zraka in podobo. Nosijo naj kirurške maske, ki naj jih zamenjajo vsaj enkrat na dan, ali pralno z dobrim prileganjem, ki naj jo naslednji dan zamenjajo z oprano in zlikano.
Ne, takšne maske niso učinkovita zaščita pred okužbo z virusi in ne ščitijo okolice tistega, ki jo nosi, če je morda okužen. Kapljice z virusi so tako drobne, da pri izdihu, govoru ali kihanju hitro pobegnejo izpod vizirja oziroma vanj vstopijo pri vdihu zraka.
Rut nismo testirali, vprašanje je tudi, iz česa je ruta in kako se namesti. To je največ, kar lahko rečemo.
Kaj ste ugotovili o učinkovitosti posameznih vrst mask?
Učinkovitost mask z oznako FFP2 in FFP3 ter znakom CE je bila tudi pri naših meritvah izredno visoka (več kot 96 odstotkov), material, iz katerega so narejene, je ujel več kot 98 odstotkov prašnih delcev. Učinkovitost medicinskih (kirurških) mask, ki so dostopne tudi večini prebivalstva (običajno so modre), se giblje okoli 80 odstotkov, material mask tipa II in II R pa zagotavlja več kot 98-odstotno učinkovitost filtracije bakterij. Maske II R so tudi vodoodbojne in zagotavljajo zaščito pred vdorom tekočin ter so namenjene zlasti za zdravstveno osebje v ambulantah in operacijskih sobah.
Kirurške maske so običajno sestavljene iz več slojev, vsak ima določeno funkcijo, vmesni sloj iz polimernih vlaken preprečuje prehod delcev, zunanji odbija kapljice vode. So tudi ustrezno krojene, dobro se prilegajo obrazu. Z njihovo pravilno uporabo drastično zmanjšamo širjenje kapljic sline in nosne sluzi.
Kakšna pa je učinkovitost mask brez certifikatov in šivanih pralnih mask, ki jih lahko kupimo vsepovsod?
To je odvisno od vrste blaga, števila slojev blaga in kroja. Nekatere so imele učinkovitost manjšo od 15 odstotkov, najboljše pa okrog 50-odstotno. Maska, ki se slabo prilega, je precej manj učinkovita kot tista, ki se obrazu dobro prilega, neučinkovita je tudi, če ne pokriva nosa in ust. Raztegljivi materiali so se vsi po vrsti pokazali za neučinkovite, saj se luknjice v blagu pri raztezanju povečajo in tako omogočajo prehod delcev. Z njimi ne zavarujemo ne drugih ne sebe.
Kako pogosto moramo masko zamenjati?
Maske je treba menjavati po navodilih proizvajalca in glede na okoliščine, v katerih jih nosimo. Zaradi vlage v izdihanem zraku postanejo namreč vlažne. Če skozi masko tudi vse težje dihamo, če smo jo nosili v množici ljudi in je morebiti okužena, če smo se je veliko dotikali ali če smo jo nosili na prometnih ulicah, pri delovnih procesih, pri katerih nastajajo emisije delcev v zrak, v kadilnicah ali na podobnih mestih, kjer je v zraku veliko dima, jo moramo zamenjati oziroma oprati, če je pralna. Bakterijsko čistost izboljšamo še z likanjem.
Dekoracije na maski so dopustne, če ne vplivajo na njeno učinkovitost. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Kaj se zgodi, če medicinsko masko operemo? Je še primerna za nošenje?
Testirali smo učinkovitost kirurške maske pred pranjem, po enem in po dveh pranjih pri 60 stopinjah Celzija v pralnem stroju skupaj z drugim perilom. Po prvem pranju je učinkovitost padla z 99,8 odstotka na 80 odstotkov in po drugem pranju na 78 odstotkov. Pranje vpliva tudi na mehansko obstojnost maske in mikrobiološko čistost, ki z njim ni zagotovljena. Zato je pranje kirurških mask primerno le v sili, če ni na voljo dovolj zaščitne opreme.
Nekateri menjajo kirurško masko na nekaj dni in so prepričani, da če jo postavijo za nekaj ur na sonce, je znova primerna za nošenje. Ali je to res?
Če je bila maska med nošenjem okužena z virusi ali bakterijami, je njena uporaba tvegana.
Katere pralne maske so najučinkovitejše? In kaj menite o skorajda modnih kosih, pošitih z bleščicami in podobno?
Nekatere vrste gosto tkanega bombaža, kot je poplin, v dveh slojih zadržijo kar 80 odstotkov delcev. Manj primerne so kuhinjske krpe, saj običajno niso zelo gosto tkane, povsem neprimerno je blago za plenice, saj v dveh slojih zadrži manj kot 25 odstotkov delcev. Svile še nismo testirali, smo pa blago, ki je namenjeno za izdelavo gimnastičnih in plesnih dresov; njegova učinkovitost je bila manjša od 30 odstotkov. Dvomljiva je tudi možnost sterilizacije, saj pranje mask iz teh materialov pri visokih temperaturah ni mogoče, skozi takšno blago je tudi težje dihati. To pa povzroči, da zrak začne uhajati ob stiku maske z obrazom, predvsem ob nosnem korenu, ob licih in pod brado.
Dekoracije na maski so dopustne, če ne vplivajo na njeno učinkovitost. Na splošno pa velja, da če pogledamo skozi masko proti svetlobi, se ne sme videti skoznjo oziroma ne smemo videti luknjic v blagu. Večslojne maske so učinkovitejše kot enoslojne. Pomembna pa je tudi vpojnost materiala.
Kaj je še pomembno pri izbiri?
Maska se mora dobro prilegati obrazu, mora biti prave velikosti, imeti mora upogljiv kovinski ali plastični trak, ki je dovolj dolg za pritisk maske ob celotnem nosnem korenu. Ob licih naj se lepo prilega na kožo, dovolj blaga naj bo tudi pod brado. Če jo je treba kar naprej popravljati in vleči navzgor na nos, ni primerna. Tudi kroji, ki so primernejši za potisk z logotipi, so manj učinkoviti.
Pri Lekarniški zbornici Slovenije so opozorili, da je tudi pralne maske treba zavreči po dvajsetih pranjih. Kaj svetujete vi?
To je odvisno od vrste in kakovosti tkanine ter od pogojev pranja, sušenja in likanja.
Kakšne pa naj se uporabljajo v poklicih, v katerih se dela z ljudmi?
Priporočamo kirurške maske ali pralne maske iz večslojnega gosto tkanega bombaža z dobrim prileganjem.
Rut na IJS niso testirali, vprašanje je tudi, iz česa je ruta in kako se namesti. To je največ, kar lahko povedo. FOTO: Jure Eržen/Delo
Kaj pa učenci v šoli?
Tu lahko podamo samo splošno priporočilo, saj je menjava maske odvisna od aktivnosti otrok, stopnje ogroženosti, kakovosti zraka in podobo. Nosijo naj kirurške maske, ki naj jih zamenjajo vsaj enkrat na dan, ali pralno z dobrim prileganjem, ki naj jo naslednji dan zamenjajo z oprano in zlikano.
Prozorne plastične maske in vizirji se ne prilegajo obrazu. So sploh primerna zaščita za katerikoli situacijo?
Ne, takšne maske niso učinkovita zaščita pred okužbo z virusi in ne ščitijo okolice tistega, ki jo nosi, če je morda okužen. Kapljice z virusi so tako drobne, da pri izdihu, govoru ali kihanju hitro pobegnejo izpod vizirja oziroma vanj vstopijo pri vdihu zraka.
So ruta, pulover, šal bolje kot nič, če pri roki ni maske?
Rut nismo testirali, vprašanje je tudi, iz česa je ruta in kako se namesti. To je največ, kar lahko rečemo.
