Madeži na bleščečem imenu Gucci
Družina, ki je ustvarila znamko, ima precej manj imenitno preteklost kot izdelki z njenim logotipom.
Odpri galerijo
Medtem ko modna hiša Gucci ostaja paradni konj Keringa, lani mu je prinesla več kot devet od petnajstih milijard evrov prihodkov, so spet v središču medijske pozornosti potomci ustanovitelja znamke Guccia Guccija. Njegova pravnukinja (in vnukinja Alda Guccija), 35-letna Alexandra Zarini, je v Los Angelesu zaradi spolnih zlorab vložila tožbo proti trem članom družine. Ustanovila je tudi neprofitno organizacijo proti zlorabam otrok Alexandra Gucci Children's Foundation.
V zgodbi, ki jo je objavil New York Times in jo povzemajo drugi mediji, je glavni obtoženi njen očim, glasbeni menedžer Joseph Ruffalo – delal je s pevcem Princeom ter skupino Earth, Wind & Fire –, ki naj bi jo spolno zlorabljal kar 16 let in jo spodbujal k uživanju drog. Njena mama Patrizia Gucci in babica Bruna Palombo naj ne bi le dopuščali zlorab, temveč sta se »skušali na vse načine izogniti škandalu, ki bi lahko oblatil ime Gucci in bi jih potencialno stal milijone«.
»Če mislite, da se to ne dogaja tukaj, na Beverly Hillsu, morate vedeti, da moj posiljevalec še živi v Kaliforniji, preživlja čas v klubu Bel-Air in kot prostovoljec dela v vaših pediatričnih bolnišnicah,« je Alexandra Gucci povedala v videu, ki so ga objavili njeni odvetniki. Njena mama Patrizia se je odzvala z besedami, da ji je »globoko žal za bolečine, ki jih je Ruffalo povzročil Alexandri«, hkrati pa obtožbe proti sebi in svoji materi označila za neresnične. Ruffalov odvetnik je zanikal informacije, da prostovoljno dela v otroških bolnišnicah.
Patrizia Gucci, ki je lani ustanovila linijo dragih kovčkov Aviteur in bi ji hčerine navedbe lahko škodile, je bila v središču zanimanja pred štirimi leti, ko je izdala knjigo spominov In the Name of Gucci (V Guccijevem imenu). V njej med drugim opisuje skrivno razmerje svojih staršev Brune Palombo in Alda Guccija, ki je znamko obrtne usnjene galanterije povzdignil v svetovno znano modno znamko.
Bil je poročeni oče treh sinov, ko je pri 51 letih spoznal komaj 18-letno Bruno, prodajalko v njihovem butiku v Rimu. Čeprav je poskrbel, da je šla rodit v London, in je nezakonsko hčer Patrizio v prvih mesecih njenega življenja skrival, je bila njegova ljubljenka. Nastopila je v oglasni kampanji Guccija, pri 19 letih je kot prva ženska dobila sedež v upravnem odboru družinskega podjetja in zanj delala v ZDA in Aziji, po očetovi smrti leta 1990 pa postala njegova edina dedinja.
Aldo Gucci je bil leta 1986 obsojen na leto dni zapora v ZDA zaradi utaje davkov, sedem let pozneje pa je nečak in Patrizijin bratranec Maurizio Gucci zaradi dolgov in slabega gospodarjenja razprodal družinsko bogastvo in hiša je z večinskim deležem prišla v roke bahrajnski Investcorp, nato jo je kupila družba PPR, ki se je preimenovala v Kering in je zdajšnja lastnica Guccija. Ko je 27. marca 1995 Maurizio Gucci vstopal v pisarno v Milanu, je padel pod streli.
Leta 1998 se je dokončno pokazalo, da je uboj naročila njegova nekdanja žena Patrizia Reggiani, znana kot milanska Joan Collins, ki jo je Maurizio zapustil zaradi mlajše ženske že sredi osemdesetih let. V zaporu je preživela 18 let, izpustili so jo pred štirimi leti, zdaj pa bo to poglavje modne dinastije prikazano v filmu Ridleyja Scotta, ki ga napoveduje že več kot desetletje.
V vlogi »črne vdove«, ta vzdevek je Patrizia Reggiani dobila med sojenjem, bo nastopila Lady Gaga. Scenarij je napisal Roberto Bentivegna po knjigi Sare Gay Forden The House of Gucci: A Sensational Story of Murder, Madness, Glamour, and Greed (Hiša Gucci: senzacionalna zgodba o umoru, norosti, glamurju in pohlepu).
V zgodbi, ki jo je objavil New York Times in jo povzemajo drugi mediji, je glavni obtoženi njen očim, glasbeni menedžer Joseph Ruffalo – delal je s pevcem Princeom ter skupino Earth, Wind & Fire –, ki naj bi jo spolno zlorabljal kar 16 let in jo spodbujal k uživanju drog. Njena mama Patrizia Gucci in babica Bruna Palombo naj ne bi le dopuščali zlorab, temveč sta se »skušali na vse načine izogniti škandalu, ki bi lahko oblatil ime Gucci in bi jih potencialno stal milijone«.
»Če mislite, da se to ne dogaja tukaj, na Beverly Hillsu, morate vedeti, da moj posiljevalec še živi v Kaliforniji, preživlja čas v klubu Bel-Air in kot prostovoljec dela v vaših pediatričnih bolnišnicah,« je Alexandra Gucci povedala v videu, ki so ga objavili njeni odvetniki. Njena mama Patrizia se je odzvala z besedami, da ji je »globoko žal za bolečine, ki jih je Ruffalo povzročil Alexandri«, hkrati pa obtožbe proti sebi in svoji materi označila za neresnične. Ruffalov odvetnik je zanikal informacije, da prostovoljno dela v otroških bolnišnicah.
Škoda pri novem poslu?
Patrizia Gucci, ki je lani ustanovila linijo dragih kovčkov Aviteur in bi ji hčerine navedbe lahko škodile, je bila v središču zanimanja pred štirimi leti, ko je izdala knjigo spominov In the Name of Gucci (V Guccijevem imenu). V njej med drugim opisuje skrivno razmerje svojih staršev Brune Palombo in Alda Guccija, ki je znamko obrtne usnjene galanterije povzdignil v svetovno znano modno znamko.
Bil je poročeni oče treh sinov, ko je pri 51 letih spoznal komaj 18-letno Bruno, prodajalko v njihovem butiku v Rimu. Čeprav je poskrbel, da je šla rodit v London, in je nezakonsko hčer Patrizio v prvih mesecih njenega življenja skrival, je bila njegova ljubljenka. Nastopila je v oglasni kampanji Guccija, pri 19 letih je kot prva ženska dobila sedež v upravnem odboru družinskega podjetja in zanj delala v ZDA in Aziji, po očetovi smrti leta 1990 pa postala njegova edina dedinja.
Umor v filmu
Aldo Gucci je bil leta 1986 obsojen na leto dni zapora v ZDA zaradi utaje davkov, sedem let pozneje pa je nečak in Patrizijin bratranec Maurizio Gucci zaradi dolgov in slabega gospodarjenja razprodal družinsko bogastvo in hiša je z večinskim deležem prišla v roke bahrajnski Investcorp, nato jo je kupila družba PPR, ki se je preimenovala v Kering in je zdajšnja lastnica Guccija. Ko je 27. marca 1995 Maurizio Gucci vstopal v pisarno v Milanu, je padel pod streli.
Leta 1998 se je dokončno pokazalo, da je uboj naročila njegova nekdanja žena Patrizia Reggiani, znana kot milanska Joan Collins, ki jo je Maurizio zapustil zaradi mlajše ženske že sredi osemdesetih let. V zaporu je preživela 18 let, izpustili so jo pred štirimi leti, zdaj pa bo to poglavje modne dinastije prikazano v filmu Ridleyja Scotta, ki ga napoveduje že več kot desetletje.
V vlogi »črne vdove«, ta vzdevek je Patrizia Reggiani dobila med sojenjem, bo nastopila Lady Gaga. Scenarij je napisal Roberto Bentivegna po knjigi Sare Gay Forden The House of Gucci: A Sensational Story of Murder, Madness, Glamour, and Greed (Hiša Gucci: senzacionalna zgodba o umoru, norosti, glamurju in pohlepu).