Morski vročinski val lahko traja do januarja
Dvajsetletno povprečje rednega merjenja temperature na dnu morja pred Piranom je sredi oktobra 19,1 stopinje Celzija, včeraj pa so na oceanografski boji Vida na globini 23 metrov izmerili 22,8 stopinje. Bilo je le za desetinko stopinje hladneje kot na površju, to pomeni odstopanje za 3,7 stopinje od povprečja. Morski vročinski val na dnu Tržaškega zaliva traja že več kot dva meseca in bi lahko vztrajal do novega leta. Absolutni rekord, 24,8 stopinje, je padel 16. septembra, ko ima morje na tej globini običajno 19,9 stopinje.
Morski vročinski val nastopi, ko temperature (po zapleteni formuli) izdatno odstopajo od dolgoletnega povprečja, pojasnjuje oceanograf z Morske biološke postaje Piran NIB dr. Martin Vodopivec. Če bo morje na začetku januarja še zmeraj za nekaj stopinj toplejše od dolgoletnega povprečja, bi lahko govorili o nadaljevanju tega vala. Česa takega oceanografi in biologi ne pomnijo. Je pa res, da so v preteklosti temperature morja pri dnu merili le občasno (enkrat, največ dvakrat na mesec).
Pojav še raziskujejo
»Morda najpomembnejši razlog je, da je bilo poleti več vetrov, ki so mešali morske mase. Zato na površini poleti niti nismo zaznali ekstremnih ali izstopajočih temperatur, saj so površinske vode s pogostim mešanjem segrevale morski stolpec pri dnu. Hkrati pa je to preprečilo pretirano segrevanje površinskih vod čez običajnih 28 ali 28,5 stopinje. Drugi razlog, ki ga še raziskujemo, pa je, da je veriga morskih tokov z juga Jadrana in Sredozemlja pripeljala toplejše vode do Tržaškega zaliva. Poleg običajnih vodnih mas obstaja tudi poseben del precej toplega mediteranskega morja, ki se zadržuje v globinah (celo pod 100 metrov). Radi bi ugotovili, ali je mogoče, da je ta mediteranska morska masa prodrla do Tržaškega zaliva,« pravi Vodopivec. Ker je morje pri dnu toliko toplejše od povprečja, ga niti manjša burja ali prehod hladne fronte v naslednjih dneh ne bosta nenadoma ohladila. To se bo dogajalo postopoma, zato bo morje lahko še dolgo nad povprečnimi temperaturami.
To pa ima precej zelo negativnih vplivov. Ne le na podnebne pojave in na pojav večjih količin padavin v notranjosti Evrope, tudi na pojav tako imenovanih medikanov, mediteranskih hurikanov, ki smo jim vse pogosteje priča v Sredozemlju.
Vrsta negativnih posledic
»Že od pomladi opažamo čezmeren pojav nitastih alg, ki prekrivajo morsko plast pri dnu, tam je vidljivost zelo slaba. Precej manj je rib. Zaskrbljeni smo, kako se bo godilo želvam, ki bi se v tem času morale počasi že odpraviti proti jugu, a jih temperature verjetno še zadržujejo pri nas. Hkrati je vse bolj verjetno, da bodo vztrajala ali se bolj naseljevala bitja iz tropskih in drugih morij. V akvariju imamo zdaj tri modre rakovice in dva tujerodna polža: kosmatega zajčka in japonsko rapano.«
Napihovalk in plamenk v našem morju še niso zasledili, pravi sogovornica, vendar bi se v tako toplem morju verjetno dobro počutile. »V akvariju to poletje nismo dopolnjevali zbirke, saj smo imeli zelo slab ulov. Večina ujetih živali pa je bilo tako ali drugače obolelih in slabotnih. Toplo morje pomeni za vsa bitja stres, poleg tega se bakterije in paraziti hitreje razvijajo, zato večina ujetih živali v naši karanteni niti ni preživela.« Vodo v akvariju ves čas ohlajajo, poleti na 20 stopinj Celzija. Če je pretopla, je v njej tudi manj kisika, in če so predolgo v pretopli vodi, se celo ribe 'zadihajo'. Zato ni čudno, da nas ti pojavi skrbijo, sklene Manja Rogelja.
