Ne dam vam roke!
Pred časom političarka ene politične opcije ni hotela dati roke politiku druge. Ne zasluži si njenega spoštovanja, je pojasnila pozneje. Nekateri so bili zgroženi, drugi so ji dali prav, češ, tudi sami bi storili enako, oboji pa so govorili o bontonu.
Potem mi je kolegica povedala, da se ji je zgodilo isto. Nekdo, ki ga je omenila v svojem članku, se prav tako ni hotel rokovati z njo. »Ne dam vam roke,« ji je rekel in se obrnil stran.
Otroke že zgodaj začnemo učiti, kako se da roko teti za rojstni dan ali vzgojiteljici za novo leto. Da se stisne močno, a spet ne premočno, da roka ne plava kot mrtva riba, da se pri tem pogleda v oči. Pozdrav, ki izvira iz zgodovine, ko naj bi razkrita dlan pomenila, da sogovornika nista oborožena, da prihajata v miru in z iskrenimi nameni, je danes najbolj univerzalen način pozdravljanja. Stisk roke se je sicer v času epidemije spremenil v komolčkanje, roke so odličen medij za širjenje covida, so opozarjali varuhi javnega zdravja.
A nazaj k bontonu, ki ni obremenjen z virusi. Obstajajo številne smernice rokovanja, pravi poznavalka Simona Lečnik Očko, od tega, da rokovanje traja le nekaj sekund in ne v nedogled, da med osebama ni prepreke in da naša druga roka ne počiva v žepu. Z isto osebo se rokujemo le enkrat oziroma ob srečanju in slovesu, roke ne ponujamo uniformiranim uradnim osebam, v poslovnem svetu je to eden redkih telesnih stikov, zato velja za spoštljivo gesto.
Nadrejeni ponudi roko podrejenemu, zasebno starejši ponudi roko mlajšemu, ženska pa moškemu. Pri vseh naštetih standardih bontona se seveda dogajajo spodrsljaji, a se iz njih ne delamo norca. Strokovnjakinja še poudarja, da ponujeno roko vedno sprejmemo, čeprav nam morda rokovanje ni pri srcu.
»Zavrnitev je lahko razumljena kot osebna žalitev in v trenutku, ko ena roka obvisi v zraku, se pojavijo izjemno neprijetni občutki.« Starodavna gesta je očitno preživela tisoč let nemirne zgodovine, morda pa ni preživela zadnjih dveh let. Ali pa vse skupaj lahko pripisujemo samo dolgemu covidu.
