Nekdanji industrijski bazeni so postali raj za ptice
Na nasipu med dvema velikima, s trstičjem in rogozom zaraščenima bazenoma je vzravnano postopala dolgokljuna in dolgonoga bela čaplja. V bolj oddaljenem bazenu, v katerem je več vode, so kljub tanki ledeni mreni po vodi plavali trije labodi, si čistili perje in pretegovali krila. Od nekod je med občasnimi ostrimi kriki priletela siva čaplja, med trstičjem pa je bilo za trenutek videti samo modro in ognjeno oranžno barvo perja drobnega, a hitrega vodomca. Ni kaj, naravni park Ormoške lagune ne gosti ptic samo spomladi, v času gnezdenja, in pozneje v času odraščanja ptičjih mladičev.
Ana Vaupotič je ob našem prihodu ravno s traktorjem peljala veliko balo sena v ogrado z vodnimi bivoli. Petinštirideset za te kraje neobičajnih živali je pozno jeseni in pozimi pač treba hraniti, da v preostalem delu leta s pašo lahko vzdržujejo mokra travišča Ormoških lagun. Potem je pogledala še k štirim ponijem – dvema kobilicama in dvema mladičema – in šele nato je imela čas za nas in za pogovor o naravnem rezervatu, za katerega skrbi in po katerem po potrebi tudi vodi skupine obiskovalcev.
»Res je v Ormoških lagunah spomladi bistveno več ptic in je v bazenih, na otočkih, v trstičju in grmičju včasih prav gneča gnezdečih ali samo prehranjujočih se raznovrstnih ptic, a tudi pozimi lagune niso povsem prazne. Zato je naravni park tudi za obiskovalce odprt skozi vse leto,« pravi in opozori, da pa je prav v tem času park za obiskovalce izjemoma zaprt. Gradbinci namreč v nekaterih delih lagun že od začetka novembra ustvarjajo nova, še boljša okolja za ptice. Tako so na dveh mestih presekali nasip med dvema bazenoma lagun in tako ustvarili umetni otok za mirno in varno gnezdenje navadnih čiger, ob robu lagun pa so okrog dela poplavnega gozda izkopali jarek z vodo in tudi tako ustvarili večji umetni otok. »Takšne otoke, poraščene s poplavnim gozdom, si za gnezdenje na drevju rade izberejo čaplje, ker so tu bolj zaščitene pred plenilci,« pravi Vaupotičeva.
Nekoč uničena narava je zdaj ptičji raj
Sedanja »gradbena« dela v Ormoških lagunah pa so samo nadaljevanje dolgoletnih prizadevanj ornitologov iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps), da bi tu ustvarili raj za vodne in obvodne ptice, med katerimi se najdejo tudi že zelo redke in takšne z rdečih seznamov evropskih ogroženih ptičjih vrst. Eno pomembnejših območij za ptice v naši državi so tu ustvarili pravzaprav iz nekdanjih industrijskih usedalnih bazenov Tovarne sladkorja Ormož, torej je raj za ptice nastal iz prvotno z industrijo skoraj uničenega dela dravskega obrežja.
Tovarno sladkorja Ormož (TSO) so na obrobju Ormoža zgradili leta 1979, in ker so med kampanjo predelave sladkorne pese porabili in z blatom onesnažili velike količine vode, so v neposredni bližini akumulacijskega Ormoškega jezera zgradili šest velikih usedalnih bazenov za čiščenje te vode. Za gradnjo bazenov so posekali in uničili več kot petdeset hektarov naravnega poplavnega gozda in s tem sprva tukajšnjemu naravnemu okolju naredili veliko škodo. A kmalu se je pokazalo, da je vsako slabo lahko za nekaj tudi dobro: že dve leti po zgraditvi bazenov je bilo videti, da ne vedno polni bazeni z različno globoko vodo, s plitvinami, trstišči in otočki privabljajo vedno več vodnih ptic. V naravi je bilo namreč takšnih habitatov, v katerih bi lahko vodne ptice mirno in v primernih pogojih gnezdile in se prehranjevale, čedalje manj.
Ornitologi so hitro odkrili vrednost Ormoških lagun in že leta 1981 so tam opravili prvo opazovanje in preštevanje ptic ter naleteli na prvo presenečenje: prav v Ormoških lagunah so namreč prvič potrdili gnezdenje male čigre v Sloveniji. Pozneje je bilo takšnih prijetnih presenečenj še nekaj, na primer prva zabeležena prisotnost ploskokljunca v Sloveniji pa prvo gnezdenje polojnika v celinskem delu Slovenije, tu so prvič v Sloveniji opazili sivkasto raco konopnico in šele pred štirimi leti tudi prvo gnezdenje brkate sinice pri nas.
Po likvidaciji TSO ohranitev lagun
Ornitologi so zato še v času delovanja Tovarne sladkorja Ormož v dogovoru s tovarno začeli skrbeti za ta ptičem privlačni košček na videz uničene narave in začeli uvajati tudi prve ukrepe za še boljše stanje. Tako so prostovoljci Doppsa v devetdesetih letih tu postavili dva velika splava za gnezdenje navadne čigre in rečnega galeba, za te namene so gradili tudi umetne otočke v bazenih, odstranjevali so neavtohtone in invazivne rastline in počeli še marsikaj. Ko pa je bila leta 2006 sprejeta odločitev o likvidaciji TSO, je Dopps skupaj s tovarno v likvidaciji sprožil postopke za ohranitev Ormoških lagun kot območja izjemnega pomena za ptice. Ustavitev delovanja TSO je namreč skoraj imela usodne posledice za lagune, saj so se skoraj izsušile in se začele zaraščati.
Leta 2010 so novi lastniki TSO, nizozemski proizvajalci sladkorja, celotno, več kot šestdeset hektarov veliko območje Ormoških lagun prenesli v lastništvo in upravljanje Doppsa, to pa je s pomočjo evropskih sredstev poskrbelo in še skrbi za ohranjanje naravnih habitatov ptic ter leta 2017 doseglo tudi razglasitev naravnega rezervata. Na čim bolj naravi prijazen način poskušajo ohranjati ravno prav velika območja plitvin, mokrih travišč in drugega, da imajo v različnih delih lagun primerno okolje različne vrste ptic. Da jim to uspeva, dokazuje podatek, da so do leta 2016 na širšem območju Ormoških lagun opazili že dvesto šestinšestdeset vrst ptic, kar je devetinšestdeset odstotkov vseh ptic, opaženih v Sloveniji. Samo na območju rezervata, torej lagun, so opazili 220 vrst, od tega v lagunah redno ali občasno gnezdi petinosemdeset ptičjih vrst.
Zaradi takšnega bogastva vrst so Ormoške lagune zanimive za številne obiskovalce. »Prihajajo skupine šolarjev pa tudi druge organizirane skupine, ki jih vodimo po urejeni in z napisi ter s štirimi opazovalnicami opremljeni poti. Veliko je tudi posameznikov, ki si lagune ogledajo sami. To so poklicni ali ljubiteljski ornitologi iz Slovenije in tudi iz tujine, veliko pa je tudi naravoslovnih fotografov, ki prihajajo sem tudi po večkrat. Zdaj, pred zimo, je med fotografi posebno veliko zanimanje za čopaste sinice,« pravi Ana Vaupotič.
