Pika
Na božično jutro je košarkarske navdušence razveselila novica, da je Luka Dončić kot šesti najmlajši igralec v ligi NBA presegel mejnik 10.000 točk oziroma pik, kot bi rekli v manj formalnem položaju. Izjemen dosežek, čeprav seveda upamo in verjamemo, da v svoji karieri še ni postavil zadnje pike.
Če poskušamo takole na hitro potegniti črto pod iztekajoče se leto, se je tudi tokrat pokazalo, da so bili uspehi naših športnic in športnikov med svetlejšimi točkami v njem. Zagotovo pa ne moremo mimo vseh naravnih nesreč in zlasti avgustovskih poplav, ki so uničile mnoge domove. Zdi se, da smo letos vsako decimalko stopinje globalnega segrevanja Zemljinega površja občutili veliko burneje kot kadarkoli prej. Na srečo se je tudi tokrat pokazalo, da še vedno lahko računamo na vsesplošno solidarnost s pomoči potrebnimi in da če se povežemo, skupaj zmoremo marsikaj.
Vseeno pa je letos Človeštvo dobilo veliko črno piko, ki bo še dolgo ostala neizbrisana. Nerazumljivo, nepojmljivo in predvsem nedopustno je čisto vse, kar se dogaja v Gazi. In kot da že samo razčlovečenje ljudi, ki so se znašli na vojnih območjih, ni dovolj, je za piko na i javnosti skoraj povsem prikrito, kolikšen ogljični odtis puščajo vojne, saj o teh emisijah državam ni treba poročati. A ogljični odtis se požvižga na uradno statistiko in le upamo lahko, da nas mati Narava ni vzela na piko.
In tule bomo postavili piko, tudi na letošnje leto – vsekakor v upanju, da bo novo leto prineslo povsem novo, človeštvu in naravi bolj naklonjeno poglavje.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Mija Michelizza.
