Še en košček pristanišča rož, ki cveti
Portorož je včeraj tudi uradno pridobil majhen košček prenovljenega sprehajališča ob morju med centralno plažo in glavnim pomolom. Šele lično dokončan delček promenade razgalja, kako nujno je bilo urediti dolga leta zanemarjen in degradiran del obale v najstrožjem središču turističnega kraja, delček, ki je bil včasih sestavni del term in Palace Kur Hotela. Minilo je že 15 let, odkar so v občini obnovili del obale pred centralno plažo in sprehajališče od teniških igrišč do stavbe krajevne skupnosti.
Do majhnega napredka urejenosti središča Portoroža je prišlo šele zdaj, po treh županskih mandatih. Projekt je naročil bivši župan Đenio Zadković, dela so začeli v začetku decembra lani in jih zaključili pred nekaj dnevi. Projekt je izdelal Pia Studio Portorož, odgovorna projektantka je bila Stanka Pustoslemšek Koren, pri dokončanju projekta pa sta pomembno prispevala še Uršula Koren in Pascal Fusil.
»Ta ki hoče biti ugleden. Betonski tlak je bil poln lukenj, razpok, izboklin in drugih poškodb. Urbana oprema in zelenice so bile zanemarjene, prostor slabo osvetljen. Skušali smo nadaljevati zastavljeno ureditev sprehajališča na portoroški plaži, kjer so uporabili beli istrski kamen Kanfanar. Na robu obalnega zidu smo vgradili meter dolge, pol metra široke in 40 centimetrov visoke kamnite bloke, ki zaključujejo sprehajališče. Tlak so lepo položili delavci podjetja Kamen Kociper z Vrhnike. Polovica sprehajališča so tlakovci brez ovir, sledi vrsta desetih javnih klopi, ki so posnetek tistih, ki jih je pred približno pol stoletja zasnoval arhitekt Edo Mihevc. S to razliko, da so stare portoroške klopi pri straneh izdelane iz betona (tokrat so stranice kamnite), pri lesu smo ohranili naravno barvo lesa, stare portoroške klopi pa so pobarvane v svetlo modro.
Zastavili smo tudi postavitev 11 sodobnih kandelabrov, saj na trgu ni bilo več mogoče najti takih kandelabrov, kot so jih postavili v Portorožu pred pol stoletja. Poiskali smo podobne, kakršne so v zadnjem času postavili tudi na drugem koncu Portoroža (pri Jadralnem klubu Pirat), seveda opremljene z LED svetili. Postavili smo pitnik in pršilo za vodo (za hlajenje z vodno meglico v vročini) ter pet novih košev za smeti. Na enem mestu so stopničke za dostop do morja, zavarovane z ograjo. Ob klopeh in za njimi je v tlaku več pravokotnih odprtin za zelenje,« je povedala arhitektka Stanka Pustoslemšek Koren.
Posadili so kar 600 sadik, največ rožmarina, sivke, žajblja, oleandra in navadnega lepljivca. Ohranili so vsa drevesa in posadili dve novi piniji. Zanje so uredili namakalni sistem, zato bi morale preživeti tudi najbolj sušne mesece, če bo zalivanje zelenic dovoljeno, seveda.
Pri prenovi omenjenega sprehajališča niso posekali nobenega drevesa, pač pa so posadili 602 sadiki tipično mediteranskih rastlin: oleandre, rožmarin, sivko, žajbelj, navadnega lepljivca, bršljana in dodatno dve piniji. Postavili so tudi 11 uličnih svetilk in 10 Mihevčevih klopi.
Že v času dograditve starega hotela Palace je bilo tukaj manjše pristanišče, zato so v obalni zid namestili tudi 33 novih rink iz nerjavečega jekla, kar pomeni, da bo lahko ob obalo privezanh 33 čolnov. V daljni preteklosti je bilo ob portoroškem pomolu privezanih le malo portoroških čolničkov, zdaj je tu že pravo krajevno pristanišče za manjša plovila.
Prenova promenade je občino stala 711.000 evrov, dela je izvajalo gradbeno podjetje Grafist. Prenova je razveselila vse, saj mnogi niso mogli verjeti, da je občina potrebovala skoraj 20 let za tak majhen korak. Navsezadnje so uredili le 135 metrov dolgo in 12 metrov široko površino
Košček obale, ki je pred 100 leti pripadal Palaceu
Ta del obale je pred sto in več leti pripadal Palace Kur Hotelu in portoroškim Termam, ki so poldrugo desetletje po nastanku spodbudile gradnjo hotela Palace. Tega so slovesno odprli 20. avgusta 1910, dogodek pa je sodil med prireditve, s katerimi so obeležili 80. rojstni dan cesarja Franca Jožefa. Dunajski Neue Freie Presse je 23. avgusta 1910 zapisal: »Hotel Palace Kurhotel je največji, najelegantnejši in najmoderneje opremljeni hotel na avstrijski rivieri.« Hotel je imel dvojna okna in vrata, električno razsvetljavo, toplo vodo, vodovodno omrežje. Neoporečno pitno vodo so z vetrnimi črpalkami na strehi hotela črpali iz vodnega vira, ki ga imajo v Portorožu še danes. V hotelu so bila osebna in tovorna dvigala. V sobah so bili mikrofoni za lažje sporazumevanje, apartmaji so imeli telefonsko povezavo z medmestnim telefonskim omrežjem. Namesto zvočnih signalov za strežno osebje so imeli optične klicne signale, da je bila v hotelu večja tišina. Ogrevanje je bilo seveda centralno, v stenah je bil tudi centralni sesalni sistem za smeti ali prah, kar je bilo tiste čase velika novost. Poleg nove zdraviliške stavbe so leta 1911 odprli leseno kopališko stavbo, ob hotelu Palace pa dve travnati teniški igrišči in kotalkališče.
Hotel Palace je bil dolga leta zaprt, po obsežni prenovi so ga odprli 18. oktobra 2008, zasluge za prenovo ima tedanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar. Nekaj časa so velikopotezno načrtovali, da bi hotel spet povezali z morjem tako, da bi cesto, ki deli portoroške hotele od morja, vkopali pod zemljo, pritlični stavbi (nekdanji Tivoli in Figarola), v kateri so restavracije, zabavišča (Alaya), trgovinice, kebab, prodajalna kiča itd. pa odstranili ali pa vsaj nekoliko premestili. Tako bi imel Palace spet park, sprehajališče in neposreden stik z morjem (plažo).
Župan napoveduje projekte za urejanje Portoroža
Toda, kolikor je imel Bavčar zaslug za prenovo hotela Palace, toliko je bilo storjenih napak kasneje, ko je Istrabenz Turizem prodal, občina Piran pa ni uveljavila predkupne pravice za nakup Figarole in Tivolija (danes Alaye). Tedaj je obe poslovni stavbi in osrednji del Portoroža kupilo koprsko gradbeno podjetje Grafist za 4 milijone evrov, danes pa ga ne bi prodalo niti za nekajkrat višjo ceno, pač pa bi na tem prostoru raje kaj zidali. Zaradi različnih pogledov na urejanje središča Portoroža je zdaj veliko zapletov. »To je tako, kot če bi nekdo prodal hodnik v svojem stanovanju in bi postalo njegovo življenje odvisno od lastnika hodnika,« je nastali položaj v Portorožu komentiral višji predavatelj na Turistici Tomi Brezovec.
Ante Guberac, lastnik Grafista, nam je povedal: »Trije župani so se morali zamenjati, da smo zdaj dobili ta prenovljeni delček obale. Že četrti mandat spodbujam župane, da se dogovorimo, kaj in kako naj uredimo ta del prostora. Če bi se pogovarjali, in pogajali, bi prišli do rešitve. Toda niti en župan se doslej ni znal zmeniti z nami, lastniki teh zemljišč. Grafist ima v lasti celo del javnega pločnika ob portoroški cesti, radi bi ga zamenjali z zemljiščem pred Alayo, vendar nam dogovor ne uspe.«
Arhitekt Boris Podrecca: »V Portorožu mečkajo na različne načine in nimajo vizij. Potujejo v Las Vegas in mislijo, da vedo vse. To je tragedija družbe brez elite. Po mojem neuporabljenem projektu je bil predviden vkop ceste in garaž pod zemljo pred vsemi portoroškimi hoteli. Tako bi dobili odprt prostor med hoteli in morjem. S takšnim pričkanjem o nadstropju več ali manj Portorož ne bo nikoli urejen. Prostor bi morali očistiti in sprehajališče nameniti za življenje ob morju. Arhitektura bi morala spodbujati srečevanje in omogočiti tisto lepo evropsko naključnost.«
Dr. Sonja Ana Hoyer: »Prenova hotela Palace dobesedno kliče po odstranitvi sedanje pritlične zazidave in odpiranju hotela proti morju. To nakazuje že glavna kristalna dvorana in ureditev parka. Nadaljevanje ureditve v slogu in času hotela Palace bi nas morda lahko znova pripeljala v družbo zgodovinskih letoviških naselij, denimo beneškega Lida, Brightona, Nice ali Viareggia. Predlagane nove rešitve bolj kot na tradicionalni Portorož, spominjajo na nova hotelska središča na goli in še nepozidani azijski obali ter ne omogočajo podoživljanja Portoroža z obnovljenim hotelom Kempinski Palace. S pozidavo tega prostora ne povezujemo najpomembnejših delov Portoroža, zlasti pa ne nadaljujemo oživitve, začete z obnovljenim hotelom Palace.«
Bois Podrecca: Po mojem (neuporabljenem) projektu je bil predviden vkop ceste in garaž pod zemljo pred vsemi portoroškimi hoteli. Tako bi dobili odprt prostor med hoteli in morjem.
Piranski župan Andrej Korenika pa je na naša vprašanja odgovoril: »Danes so na Okolju Piran odpirali ponudbe izvajalcev za urejanje dela plaže pri Metropolu (pri centralni plaži). Do konca mandata pa bo občina pripravila projekte za ureditev plaže do Lucije in ureditev sprehajališča ter ploščadi na Trgu Prekomorskih brigad.« Na vprašanje, ali se dogovarjajo z lastniki objektov, kako urediti središče Portoroža, pa nam je Andrej Korenika odgovoril: »Občina Piran se pogovarja z več lastniki zemljišč. Nekatere pogodbe z najemniki so bile podaljšane le za eno leto. Z lastniki zemljišč, ki niso v lasti občine, pa se pogovarjamo o zamenjavi ali odkupu. Veliko pogovorov je bilo opravljenih že v prvih mesecih novega mandata, še več jih načrtujemo v nadaljevanju, saj želimo spodbuditi tudi njihovo aktivno sodelovanje v procesu obnove okrnjenega ugleda Portoroža.«
