Greva, punca, v južne kraje – z dvema vejicama

Ni razloga, da bi bila slovnična pravila kaj drugačna, pravijo na ZRC SAZU. Neznanje ali načrtno zanemarjanje pravil?
Fotografija: FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Voranc Vogel/Delo

Verz, ki ga je Peter Lovšin s skupino Sokoli globoko zarezal v kolektivni spomin, od nedavnega z nekaj spremembami vabi s plakatov, v turške, grške ... kraje z agencijo Palma. Del znane pesmi uporabiti za slogan ni nova domislica, na naša čustva so igrala že številna podjetja in agencije, vendar je omenjeni vsaj toliko kot nostalgije vzbudil slabe volje zaradi zanemarjenih slovničnih pravil. Greva, punca, v južne kraje, torej z vejicama, bi neizpodbitno bilo pravilno, se strinjajo strokovnjaki za slovenski jezik, in ni razloga, da bi bili slogani izjema.

Ugibanj o tem, zakaj sta se v sloganu Greva punca v turške (grške/hrvaške/španske) kraje izgubili vejici ob zvalniku, je bilo veliko, v ospredju sumničenj pa predvsem neznanje, celo nemarnost ali načrtno zanemarjanje slovničnih pravil.

Na agenciji Palma, kjer so slogan uporabili za svojo »First minute kampanjo«, pojasnjujejo, da je bila odločitev za izpustitev vejic »zavestna in ne ne(za)vedna napaka«. »V duhu pankrokovske filozofije smo vejici morali uporniško izpustiti in ostati zvesti avtorju, ki nam je dovolil citat. Vse skupaj se ujema z drznostjo misli in odločitve, da lahko pozimi z vso pravico sanjamo o poletju,« so zapisali. Za oglaševalsko kampanjo za poletne počitnice, ki so jo pripravljali skupaj z agencijo Nea Culpa, so odkupili avtorske pravice za skladbo Petra Lovšina Greva punca v južne kraje.

»Slogan kampanje je torej citat naslova ene najbolj znanih Lovšinovih skladb in zato v ležečem tisku. Naslov in besedilo pesmi sta vse od nastanka povsod zapisana brez obeh vejic,« so pojasnili. Kot so dodali, so se odločili ostati zvesti citatu, »saj je v oglaševalski komunikaciji v isti akciji pomembno ostati ves čas dosleden«. Odzive na družbenih omrežjih zdaj z zanimanjem spremljajo: »Veseli smo vseh tistih, ki so prav zaradi načrtnega izpusta vejic takoj opazili, da ne gre za običajen poziv oziroma povabilo v južne kraje, ampak za kultno skladbo slovenske glasbe in naše rock zgodovine.«

Foto promocijsko gradivo Foto Palma Delo
Foto promocijsko gradivo Foto Palma Delo

V poeziji in oglaševanju po njihovi razlagi ni nujno dosledno upoštevati togih pravil formalnega jezika in so mogoče ustvarjalne izjeme, neobičajne parafraze, izposojenke, skovanke ali inovacije. »Takšno pot smo z razlogom izbrali tudi pri Palmi v tokratni akciji Greva punca v južne kraje, kjer smo nepričakovano rabo jezika ponazorili z ležečo tipografijo, ki takoj opozori, da gre za posebno izrazoslovje, v našem primeru citat,« so odgovorili in za primer rabe navedli pojasnilo iz Jezikovne svetovalnice na Franu o rabi ležečega tiska v besedilih.

Kilavo opravičilo

Toda dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in moderatorka Jezikovne svetovalnice pri ZRC SAZU, niti po temeljitem razmisleku in pri najboljši volji ne najde razloga, da bi v sloganih zanemarjali pravopisna pravila ali se načrtno odločali za napačno rabo. Na plakatih vendar ni Lovšinova pesem, temveč je njegovo besedilo uporabljeno v novem kontekstu, prenovljeno ..., »kar pomeni, da so pridevnik južen zamenjali z drugimi. Stavek bi se lahko glasil Greva v južne kraje ali Midva greva v južne kraje ali S punco greva v južne kraje … Če pa v poved vrinemo pastavek, to samostojno enoto od preostale povedi ločimo z vejico,« je razložila.

Pri tem je spomnila na antologijo pesmi slovenskih rokerjev Gorana Gluvića (Antologija – Verzi z nosilcev zvoka, Mondena, 1999), v kateri avtor opozori, da je besedila rokovskih songov zapisal tako, kot »prihajajo z nosilcev zvoka«. »Zato je sam v Antologiji veliko prilagajal, tudi v sodelovanju z avtorji, prej zgolj slišana in nikoli zapisana besedila. Najbrž je v skladu s stavčno fonetiko in slovnico pisal tudi ločila, ki so seveda v govorjenem, zapetem besedilu izražena z drugimi sredstvi.«

Tudi Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije, je povedala, da gre pri omenjenem sloganu za napako, »vendar pa se turistična agencija lahko sklicuje na naslov istoimenske pesmi, ki jo uporabi za svoj slogan. Pri brskanju namreč nisem našla niti enega primera tega naslova z vejicama. To bi bilo edino opravičilo, da ni vejic, pa še to precej kilavo – če bi vprašali katerega od lektorjev, bi jim svetoval jezikovno pravilno rabo vsaj za slogan.« Jezikovnosistemsko in slovnično je namreč zvalniška vejica utemeljena in potrebna, sicer šteje za napako.

FOTO: Voranc Vogel/Delo
FOTO: Voranc Vogel/Delo

Za primer je navedla še slogan z letaka za življenjsko zavarovanje NLB Vita: Glej mami, brez rok, kjer je spet napaka; pravilno bi bilo Glej, mami, brez rok. Že pred desetletji je zelo veliko pozornosti dobil tudi slogan NLB Vem zakaj, spet bolj zaradi izpuščene vejice (pravilno je Vem, zakaj) kot zaradi sporočilnosti. Tudi takrat so se pri NLB in oglaševalski agenciji, s katero so sodelovali, menda namerno odločili za izpustitev. Slogana zdaj ne uporabljajo več, je pa še ostal v spominu in najbrž zapisan na marsikateri stari bančni kartici.

Ko bi le vprašali lektorja

Še vedno pa lahko vidimo slogan drogerije DM Kupujem tam kjer nekaj veljam, ki ga uporabljajo brez vejice vse od leta 1998. Kot so že pojasnjevali pri omenjeni družbi, ga uporabljajo v različicah z vejico in brez. V prvem primeru gre za samostojno jezikovno sporočilo, ki ga uporabljajo za pisno sporočanje, v drugem pa za slogan. Ker je ta bolj sestavni del logotipa oziroma grafičnega sporočila in manj samostojno jezikovno sporočilo, so se odločili za izpust ločil, so pojasnili.

»V tem primeru sta glavni in odvisni stavek vsak v svoji vrstici in slogan deluje bolj kot del logotipa, saj je napis ukrivljen tako, da poteka vzdolž enako ukrivljenega roba znaka dm,« je v odgovoru zapisala Anja Bokal Lesar. Odločili so se tudi, da slogan zapišejo z velikimi tiskanimi črkami, »ker po našem mnenju takšna oblika malo manj kliče k uporabi konvencionalnih ločil«. Podobno tudi (spet slovnično napačen) slogan Sem to kar sem jemljejo kot del logotipa dm: »Zavedamo se, da nekonvencionalna raba ločil bode v oči, kar je bil tudi naš cilj, saj smo se za takšno obliko zapisa odločili premišljeno in namerno.« Kot so dodali, Slovenski pravopis (SPS, 2001) ne pojasnjuje rabe ločil v logotipih in sloganih.

Opravičilo, da bi oglaševalci na velikih plakatih in nakupovalnih vrečkah namerno izpuščali vejice zato, da bi s tem pritegnili pozornost mimoidočih, se zdi Heleni Dobrovoljc »za lase privlečeno«. Podobno nesmiselna je, kot je dodala, izjava o nekonvencionalni rabi ločil. »Težko bi rekli, da so pravopisne napake (in vejica je celo lahko vzrok za napačno razumevanje povedanega) kaj drugega kot napake. Med 'nekonvencionalno rabo ločil' bi lahko prišteli na primer dvojne narekovaje ali obrnjene klicaje ali podvojene pike ... in še česa bi se lahko domislili, ne pa NErabe ločil.«

Tudi slogan Sem to kar sem, ki ga prav tako uporabljajo, z vejico nič ne izgubi, je nadaljevala, saj je ta ponazorilo, da gre za dve skladenjskopomenski enoti, poleg tega na tem mestu naredimo premor, brez njega poved po besedah pravopiske v slovenščini sploh ne podaja smiselnega sporočila. »Izpuščanje vejice v tem primeru ni stvar izbire.«

Ozaveščenost naročnikov

In tu je ta »če«. Lektorji in jezikovni svetovalci seveda sodelujejo z oglaševalskimi agencijami in naročniki oglasov – če jih povabijo, in to pravočasno, je spomnila predsednica lektorskega društva. Najlaže je, če sodelujejo že z naročnikom ali vsaj oglaševalsko agencijo, tudi če jih za mnenje povpraša oblikovalec, še ni prepozno. »Najtežje pa je spreminjati oglas pri zadnjih korekturah, ko je že vstavljen v publikacijo, časopis in tik pred tiskom. /.../ Zato je najbolje, da je lektor v tem procesu stalni član tima, v katerem nastajajo taka besedila, katerih bistveni element je, da so javno objavljena in imajo torej močan učinek,« je opozorila Kristina M. Pučnik.

Razlogi, da k jezikovnemu pregledu ne povabijo lektorja, v celotnem proračunu za oglaševanje nikakor ne morejo biti finančni, tudi če bi lektor za uro strokovnega svetovanja zaračunal 80 evrov, kar pa večinoma ne, je še dejala sogovornica: »Gre predvsem za ozaveščenost naročnikov, piscev, tistih, ki objavljajo besedila.«

Preberite še:

Komentarji: