Tipična hiša iz 70. let kot sodoben dom
»Enodružinsko hišo s konca 60. let je podedoval par z otrokom, bila je zelo tipična hiša, kakršne so gradili v tistem času. Ker še ni bila obnovljena, jo je bilo treba tako ali tako v celoti prenoviti. K nam sta naročnika pristopila s precej izdelanimi željami, želela sta, da bi delovala bolj odprto in bila bolj povezana z vrtom,« je arhitekt Jure Judež iz podjetja Celovito začel pripoved o prenovi hiše, kakršnih je v Sloveniji veliko. Ne samo da je na novo zaživela na znotraj, sodobni videz jo odlikuje tudi na zunaj.
Imela je precej značilno razporeditev za 70. leta. V pritličju sta bila vhod in garaža, v medetaži več manjših sob, v prvem nadstropju sta bili večja šivalnica in manjša soba, najvišje v mansardi pa spalnica in dodatna kopalnica.
Čeprav bi marsikdo pomislil, da bo po prenovi v pritličje umeščen dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico in s tem ustvarjena neposredna povezava z vrtom, pa je bila med željami lastnikov, da del garaže, ki je bila dotlej ropotarnica, ohranijo, tudi zaradi shranjevanja koles in marsičesa drugega. Tako je v pritličju ostala le druga polovica nekdanje garaže, ki pa je postala nekakšna bivalna kuhinja oziroma družabni prostor z izhodom na vrt.
Glavni bivalni del je pol etaže višje, kjer so majhne prostore združili v enega večjega in tako ustvarili dnevno sobo s kuhinjo in jedilnico ter manjšo shrambo, ki pa ima prav tako izhod na vrt – skozi balkonček s stopnicami, ki ga je hiša že imela. »Zelo v prid nam je bila zasnova hiše, saj nam ni bilo treba posegati v nosilno konstrukcijo. Prostore smo lahko združili le s podrtjem predelnih sten.
V nadstropju nad osrednjim bivalnim prostorom, kjer sta bili do zdaj večja šivalnica in manjša soba, smo prvo preuredili v kopalnico, manjšo sobo pa smo delno povezali s hodnikom in v njej uredili spalnico z balkonom, ki ga je hiša prav tako imela že prej, in se odpira na vrt. V mansardi so poslej dve otroški sobi in delovni kotiček, medtem ko smo v polkletnem delu pod kuhinjo in dnevno sobo ohranili klet in obnovili tlake,« je opisal novo funkcionalno zasnovo hiše.
Prvotno orientacijo so obdržali, saj hiša stoji v uličnem nizu in se drži druge hiše, tako da kaj dosti drugih možnosti ni bilo. »Tudi vrt je na parceli določen povsem smiselno, saj je skrit na drugi strani hiše s pogledi proti drugim,« je povedal arhitekt.
Oblikovno podobo družinskega domovanja so prav tako narekovale želje lastnikov, ki so si želeli umirjen, svetel in zračen interier, z naravnim lesom in belino ter umestitvijo mize in stolov thonet ter rex, ki so jih prinesli s sabo. S sabo so prinesli tudi vrtno pohištvo, sicer je večina notranje opreme izdelana po meri, kot razkriva sogovornik arhitekt, so jo kombinirali tudi s tipskimi kosi.
Na srečo hiša ni bila prevelika
V hiši so morali obnoviti tako rekoč vse, od električnih do vodovodnih napeljav, stavbnega pohištva in tlakov, ogrevanja, strehe in zunanje izolirane fasade. »To je bila tudi priložnost, da smo skrili nadometne cevi v stene,« je našteval sogovornik, med prednostmi projekta pa izpostavil tudi dejstvo, da hiša ni bila prevelika. Kar pa ni nujno odlika vseh hiš iz minulih desetletij.
Po navadi so predimenzionirane, kar družinam z več otroki in za določeno obdobje sicer ustreza, a ko se otroci odselijo, postane prevelika za starejši par. Pogosto se zaradi več majhnih prostorov in tudi temnega pohištva zdijo temačne, a vse to je z dobrim premislekom mogoče povsem ustrezno rešiti in prilagoditi novim časom, poudarja sogovornik.
Po njegovih besedah je priporočljivo, da se že v idejni zasnovi oceni višina investicije, tako se naročnik lahko premisli in morda tudi ne kupi takšne nepremičnine ali se odloči za cenejšo oziroma manj obsežno prenovo. Če so na objektu vidne kakšne poškodbe, se je priporočljivo obrniti na strokovnjaka, ki oceni, kako resne so in ali jih je mogoče sanirati.
»Vsaka razpoka ni problematična, a če je vidna po notranji in zunanji strani stene, morajo zvoniti alarmi. Če želimo hišo tako preurediti, da bodo potrebni večji posegi v nosilno konstrukcijo oziroma nosilne stene, je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
Kadar je prenova tako celovita, da se, denimo, na novo delajo tlaki oziroma estrihi, pa je treba upoštevati, da bo tudi sušenje vzelo več mesecev. Ta hiša je bila prenovljena v zgolj sedmih mesecih ravno zato, ker smo imeli izdelan načrt in ekipo za prenovo,« je poudaril.
Slabo zgrajene predvsem hiše iz 50. let
Za slabo gradnjo po besedah Jureta Judeža štejejo hiše, zgrajene pred letom 1965, še zlasti pa tiste, zgrajene med vojnama in takoj po drugi svetovni vojni, ko je primanjkovalo materiala, zato je pri mnogih na mestu ocena, ali je adaptacija sploh smiselna.
Opečnate hiše klasične gradnje, zgrajene po letu 1968, ko so začeli veljati bolj strogi protipotresni oziroma statični predpisi, so po njegovih besedah bistveno kakovostnejše, medtem ko je pri starejših montažnih hišah treba biti previdnejši. V njih utegne biti tudi azbest, tudi prenova je zelo zahtevna in draga.
»Lastnikom še svetujem, naj nad prenovitvenimi deli bdi ustrezno usposobljen nadzornik, predvsem pa, da imajo čim manj izvajalcev. Kot opažamo, naročnike največ živcev in časa stane to, da čakajo na enega mojstra in potem na drugega izvajalca, in če eden ne opravi dela, se prenova ustavi, zato je najbolje celotno prenovo zaupati enemu podjetju,« opominja sogovornik arhitekt.
Kot ena velikih težav starih hiš pa se tako kot tudi pri marsikateri novogradnji utegne pokazati tudi vlaga, zaradi katere se pojavlja plesen, sploh po vgradnji novih oken, ki dobro tesnijo, deloma pa tudi zaradi spremembe namembnosti oziroma drugače razporejenih prostorov.
A mnogo je mogoče narediti že z rednim zračenjem in spremljanjem vlage v prostoru, priporočljiva pa je vgradnja prezračevalnega sistema.
Pri starejših hišah so pogosto problematični toplotni mostovi, ki se pojavljajo zlasti pri balkonih, zato jih je v določenih primerih bolje porušiti, če kakovostna toplotna izolacija ni mogoča. Sicer pa je tudi starejše stavbe mogoče dokaj dobro izolirati, za energetsko sanacijo pa pridobiti tudi subvencije.
Ne gre prezreti, da je prenove v zadnjem letu zelo zaznamovalo opazno povišanje stroškov, ki se zdaj sicer umirjajo, a lastniki naj računajo, še dodaja arhitekt Jure Judež, da je za celovito prenovo hiše treba računati med 1000 in 1800 evri na kvadratni meter.
Prenova enodružinske hiše s konca 60. let v Ljubljani
Idejna zasnova: Celovito
Načrtovanje: sedem mesecev
Čas prenove: sedem mesecev
