V nadaljevanju preberite:
Vse tri razpoložljive etaže, atrij in foaje zagrebških Klovićevih dvorov, več kot 200 eksponatov, tudi iz zelo oddaljenih geografskih koordinat, preverjanje statike v objektu zaradi teže kipov, ki lahko tehtajo več ton, in krovna ocena vrednosti na razkošnih 30 milijonov evrov.
Tovrstni podatki iz medijev v teh dneh stopnjujejo pričakovanja tistih, ki čakajo na odprtje doslej najobsežnejše retrospektive Ivana Meštrovića (1883–1962). Na njej bodo tudi dela iz Slovenije.
V napovedi razstave, pripravljene ob 140. obletnici rojstva kiparja, ki mu tradicionalno pripada status najpomembnejšega likovnega umetnika hrvaške moderne, organizatorji ne skoparijo z velikimi besedami in obljubljajo »čudežni ep z vrtoglavim vzponom, dramatičnim bojem in mukotrpno kreativno predanostjo velikega umetnika«.
Kot so sporočili iz Zagreba, bo na ogled izbor del, ki so sicer ob Hrvaški in širšem območju nekdanje Jugoslavije razpršena tudi v veliko bolj oddaljenem svetu, saj je Meštrović že zgodaj dosegel mednarodni sloves. Odprtje razstave bo prihodnjo sredo, nato pa bo razstava, ki bo zajela celoten lok kiparjevega dela od prvih izdelkov še iz otroških let v Otavicah do zadnjih v ZDA, na ogled do marca prihodnje leto.
