Novi vrtec z leseno notranjostjo – kot v škatlici
»Pri vrtcih današnjega časa ne sme manjkati preplet med notranjimi prostori in zunanjostjo, imeti morajo čim več naravne svetlobe, zelo pomembni sta tudi dobra akustična zasnova in materialnost – s poudarkom na čim več naravnih materialih ter s čim bolj prilagojeno notranjo opremo, ki spodbuja otrokov razvoj,« poudarja arhitekt Matic Lašič, vodja biroja Efekt arhitektura, ki se je v zadnjem desetletju s kolegi podpisal pod nove vrtčevske stavbe v Šoštanju, na Polzeli, Poljčanah, Ločah in nazadnje pod vrtec Kamnitnik v Škofji Loki. Zdaj se po načrtih Lašiča in njegove sodelavke Tine Mikulič začenja gradnja vrtca v Žalcu.
»Naročniki so praviloma različni, a vendar pri projektih, namenjenih najmlajšim oziroma izobraževanju, tudi v občinskih svetih vlada zavedanje, da je pomembno, da so kakovostno zasnovani in zgrajeni, da je najmlajšemu rodu treba zagotoviti primerne prostore, da se bo razvil v nove dončiće, rogliče ali pipistrele,« je z nasmehom dejal Matic Lašič.
V občinskem podrobnem prostorskem načrtu je bil sprva predviden v vrtec s petimi, morda šestimi oddelki, za kar so pozneje ugotovili, da ne odseva pravih prihodnjih potreb. »Naposled smo naredili urbanistično prevetritev celotnega območja. Upoštevali smo že prihodnje potrebe kraja po vpisu v vrtec, poleg tega sta na območju po novem predvideni stavbi z oskrbovanimi stanovanji in morebiti še dom starejših občanov, zato smo vrtec v duhu medgeneracijskega združevanja razširili s centralno kuhinjo, ki bo oskrbovala dislocirane enote vrtca in po potrebi bližnje starejše stanovalce, športnim in večnamenskim prostorom ter manjšo knjižnico,« je povzel sogovornik. Vse to naj bi tako za športne dejavnosti kot delavnice in druženje uporabljali tudi starejši.
Tako zasnovano okolje naj bi jim zaradi bližine storitev in dejavnosti omogočalo udobje, hkrati pa živahen utrip, sta prepričana avtorja zasnove. Vrtec bo poleg omenjenih skupnih prostorov imel devet igralnic, štiri za prvo starostno obdobje in pet za drugo, prostore za individualno obravnavo in senzorno sobo, obiskovalo naj bi ga do 200 otrok in v njem delalo okoli 40 zaposlenih.
Kot šahovnica
Stavbo so si zamislili kot kompakten objekt, ki je z zamaknjenimi volumni zasnovan kot kakšna šahovnica; odlikuje ga horizontalno in vertikalno povezovanje notranjih in zunanjih prostorov z obilico velikih steklenih površin in naravne svetlobe. Vsaka igralnica v pritličju ima atrij, v nadstropju višje pa teraso. Igralnice se lahko združujejo prek skupnih teras, zlasti v toplejših mesecih, ko bodo odprte, pa bodo meje med notranjostjo in zunanjostjo zabrisane, kar je bil tudi namen avtorjev.
Vrtčevska stavba bo nastala v javno-zasebnem partnerstvu – prvih petnajst let jo bo upravljala družba za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov Esotech, potem jo bo prevzela občina – a je občina v podrobnejšem idejnem projektu določila osnovne kakovostne parametre objekta, od materialov do instalacij in akustične izolacije. Naposled so se odločili za klasično gradnjo, z betonskim skeletom in opečnatimi vmesnimi stenami.
»Za fasado smo se z vidika vzdrževanja in čim lepšega staranja odločili, da bo kombinirana iz vidnih betonskih plošč in fasadne opeke, saj so stavbe s fasadno opeko še po dvajsetih, tridesetih letih skorajda enako lepe kot ob gradnji,« odločitev pojasnjuje Lašič. Zlasti javne stavbe se ne gradijo ne za desetletje ne za mandatno obdobje, temveč za naslednjih petdeset, morebiti osemdeset let, zato morajo biti čim bolj trajnostne.
Z vidika funkcionalnosti se avtorja zavedata, da bo čas gotovo prinesel spremembe ali potrebe po preureditvi, zato je pomembno tudi, da so zasnovane čim bolj fleksibilno in da omogočajo tudi preureditve. Stavba je skoraj ničenergijska, hladi in ogreva se na toplotno črpalko voda-voda, saj je talna voda že 15 metrov pod zemljo. Stavbo bo osvetljevala led-tehnologija, bo pa tudi multimedijsko opremljena in bo pametna hiša.
Interier so predvideli v naravnih materialih, predvsem z obilo lesa, saj se zavedajo pomena, ki ga ima otrokovo prvo srečanje z javnim prostorom in njegovo predšolsko vzgojo zunaj doma in družine. »Predvideli smo obloge iz smrekove vezane plošče, ki dajejo odlično akustično zasnovo prostora, kar je zelo pomemben vidik, ki ga mnogi stari vrtci ne premorejo. V slabo izoliranih igralnicah med igranjem nastaja veliko hrupa, zaradi česar nezavedno vsi povzdigujejo glas in potem je še bolj glasno, kar nenazadnje dolgoročno povzroča deformacije sluha. Akustično dobro izolirana igralnica v lesu vliva prijeten občutek topline, zdi se, kot bi bili v nekakšni škatlici,« pravi sogovornik.
Brez jasno začrtanih mej
Hodnike in garderobe so načrtovali brez jasno začrtanih mej, arhitekta sta si prizadevala, da bi bili povezovalni prostori čim bolj fluidni, odprti, zračni, s pogledi, usmerjenimi v naravo, in z veliko naravne svetlobe. Vse to vpliva blagodejno ne le na otroke, temveč tudi na zaposlene.
Kakšna sprememba pa je nova stavba za vzgojiteljice in druge zaposlene, ki so prej delali v povsem drugačnih razmerah? »Navadno so odzivi pozitivni, navsezadnje je vsakdo vesel česa novega, a opažam, da pogosto dobivamo pripombe zaradi naprednejše tehnologije upravljanja, torej uporabe novega objekta, kar pomeni, da se je o tem treba tudi poučiti. Avtorji zaposlene vselej popeljemo skozi objekt, in šele ko znaš izkoristiti vse nove pridobitve, se zaveš njegove celovite kakovosti,« je prepričan.
Epidemija na arhitekturne rešitve ni vplivala, sogovornik priznava, da se sprašuje o smiselnosti tega, da bi zagotavljali strogo varovane mehurčke, potem pa bi se otroci v tej starostni skupini, ki se ne testira in ne nosi mask, srečevali v skupnih sanitarijah in na hodnikih. Treba bi bilo ločiti belo in rdečo cono, vsaka igralnica bi potrebovala individualno prezračevalno napravo, kar bi močno povečalo stroške, na koncu pa vzgojiteljice in čistilke kljub prezračevalnemu sistemu najraje odpirajo okna in prostore naravno prezračujejo. Epidemija bo naše življenje zaznamovala morebiti tri leta, razmišlja na glas, zasnova vrtcev pa temelji predvsem na vzgojno-izobraževalnem kurikulumu. V tem starostnem obdobju je še posebej pomemben vidik, da se otrokom zagotovi čim več gibanja in igre tudi na zunanjih površinah.
Pod zunanjo ureditev sta se podpisala krajinska arhitekta Andreja Zapušek Černe in Damjan Černe iz biroja Adkrajine. Kot sta pojasnila, so zunanje igralne površine predvidene na vzhodni strani vrtca, kjer so izhodi iz igralnic v odprt prostor, za izhodišče pa sta si zadala ustvariti prostor s čim več naravnimi prvinami in materiali, ki bodo otroke spodbujali k raziskovanju in omogočali igranje, ki ni nujno vezano na uporabo igral.
»Zunanje površine vrtca so zasnovane kot preplet zatravljenih, tlakovanih površin in površin s prodcem. Po tlakovanih površinah se bo mogoče voziti s poganjalčki, na prodnatih pa bodo gugalnice, sestavljena igrala, igrala za ravnotežje, peskovniki in podobno. Na vzhodnem robu igrišča so predvideni travnati hribčki z drevesi in grmovnicami – nastal bo dinamičen prostor, ki ga bodo otroci lahko raziskovali in po svojih željah preoblikovali,« opisujeta zasnovo. Na robovih igrišča je predvidena zasaditev dreves, ki bodo dajala senco v toplih poletnih mesecih, pa tudi zelenjavne grede in nasad jagodičevja.
Vrtec Žalec zahod
Načrtovanje: leta 2020
Gradnja: predvidoma 2022–2023
Naročnik: Občina Žalec
Zasnova: Matic Lašič, Tina Mikulič (Efekt arhitektura)
Krajinska zasnova: Andreja Zapušek Černe, Damjan Černe
(Adkrajine)
Površina: 2275 m2 neto uporabne površine, 3700 m2 zunanjih
igralnih površin
Vrednost projekta: 12,87 milijona evrov (koncesijska pogodba za javno-zasebno partnerstva), gradnja objekta in 15-letno
upravljanje
