Zeleni obraz Trsta med pomoli in železniškimi tiri
V starem tržaškem pristanišču, ki je v 19. in na začetku 20. stoletja služilo potrebam avstro-ogrskega imperija, bo v prihodnjih letih nastal park, ki se bo raztezal na treh kilometrih – od Barkovelj do mestnega središča – in se prepletal s potmi za pešce in kolesarje. Parkovne površine pa bodo sobivale s pomoli, železniškimi tiri, nekdanjimi pristaniškimi zgradbami in drugo dediščino, ki jo bodo postopoma na novo ovrednotili.
Genovski arhitekt Alfonso Femia si je na zeleni poti skozi Staro pristanišče zamislil 680 avtohtonih dreves z drevesnico, vodo, ki bo mestoma poniknila in spet pritekla na plan, ter travnike, ki bodo pohodni. Zelenje bodo prečkale vijugaste poti ter v prihodnosti tudi trgi (ti zaradi omejenih sredstev za zdaj še niso predvideni), ki jih bodo obdajale mogočne stare pristaniške zgradbe.
Vzporedno s parkom, ki bo na morski strani, bo ob nekdanji železnici potekala Spominska avenija (Viale Monumentale), ki bo cestna povezava s pločniki in kolesarsko potjo proti središču mesta. Načrtovana je v dolžini 1,5 kilometra, in sicer od parkirišča na IV. Pomolu do Skladišča 26 – v slednjem naj bi v dveh letih po načrtih španskega arhitekta Guillerma Vazqueza Consuegre zaživel novi tržaški pomorski muzej.
Tržaška občina bo za projekt Starega pristanišča skupno namenila 40 milijonov evrov (21 milijonov za park in 19 milijonov za spominsko avenijo). Sem se bo stekala tudi kabinska žičnica, ki bo povezovala Trst in Opčine na tržaškem Krasu – gre za še enega od velikih projektov; ovrednoten je na 48 milijonov evrov. Za uresničitev omenjenih prenovitvenih načrtov bo tržaška občina črpala evropska sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost, vsa dela pa naj bi končali najpozneje do leta 2026.
Obnova dediščine na dolgi rok
O novih vsebinah na območju Starega pristanišča se v Trstu govori vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. »Korak naprej pa se je zgodil šele, ko je območje pred leti prešlo pod občino,« je povedala Silvia Fonzari iz Občine Trst. Po njenih besedah bo ureditev tega dela ogromna pridobitev. »Tako imenovani Linearni park je pravzaprav povezava središča mesta z obalnim pasom, ki sega do Barkovelj – skozi Staro pristanišče,« razloži.
Po pešpoti skozi park bodo lahko vozili tudi počasnejši kolesarji in otroci. Ob robu parkovnih stez bodo ohranili stare železniške tire, ki bodo spominjali na nekdanjo uporabo teh površin. Ureditev predvideva tudi postavitev uličnih svetilk v obliki solze, ki se bodo prav tako spogledovale s preteklostjo – in ki so jih v delu območja že postavili, in sicer pred prenovljeno nekdanjo pristaniško hidrodinamično in elektrocentralo, enim pomembnejših prikazov industrijske dediščine v Trstu.
Območje Starega pristanišča sicer vključuje več kot 60 hektarov površin s petimi pomoli in 23 skladišči ter drugimi pristaniškimi zgradbami, povezanimi z železnico. Ureditveni prostor za zdaj obsega le do 15 odstotkov vsega. V obnovo pristaniških stavb naj bi občina v prihodnje pritegnila tudi zasebne vlagatelje.
Mestna pljuča
»Naš idejni projekt je nastal na osnovi usmeritev, ki jih je že lani zarisal nemški arhitekt Andreas Kipar,« je povedal Alfonso Femia, avtor Linearnega parka. Pri svojih zamislih je izhajal iz identitete tržaškega prostora in bogate zgodovine. »V ta trikilometrski pas javnega prostora, ki je bil določen kot park, je bilo treba nanizati nove vsebine. Te pa morajo napovedovati tudi nadaljnje urejanje območja z obnovo zgodovinskih zgradb in njihovo uporabo.« Hkrati je imel pri snovanju parka v mislih tudi, da naj ta del Trsta odraža širšo pokrajinsko sliko kraškega zaledja. »Naša ideja je bila izhajati iz koncepta teh novih mestnih pljuč tudi pri načrtovanju prenov v drugih mestnih predelih,« je omenil.
Za to je predvidel še ureditev drevesnice, iz katere bi v prihodnje pridobivali nova drevesa. Ta bodo na območju Starega pristanišča morala biti nižje rasti, saj bo nad njimi potekala kabinska žičnica, prav tako bodo primernejša taka, ki potrebujejo manj vode, saj se arhitekt želi prilagoditi podnebnim spremembam.
Element vode bo prisoten tudi v obliki jezerc, vodometa in slapov, zajemali pa jo bodo iz deževnice in podtalnice, pa tudi iz vodovoda, od koder se bo prek sistema reciklirala in očiščevala. »To bo nov, zelen obraz Trsta, ki bo hkrati izobraževalne narave, saj bo zgodovinski spomenik obdobja nekdanje habsburške monarhije in medgeneracijski prostor, namenjen vsem skupinam prebivalstva« je pojasnil.
Za ponovno vzpostavitev tramvaja
»Končno smo dočakali premik. Na tem območju so bili v preteklosti že načrtovani številni projekti, tudi taki, ki so predvidevali podelitev koncesije zasebnemu kapitalu, a se niso uresničili. Zdaj je to prevzela tržaška občina in sprejela ustrezne prostorske akte. Zelo je dobrodošlo, da bodo prostor ozelenili, saj je v Trstu relativno malo parkovnih površin, ki jih prebivalci zelo pogrešamo, in ta urbani gozd je res nekaj posebnega in inovativnega,« pravi gradbeni inženir Peter Sterni.
Tudi Maja Vrtovec, nepremičninska strokovnjakinja iz Trsta, nov ozelenjen urbani prostor podpira. To bo po njenem zagotovo pozitivno vplivalo na razvoj mesta, tako z vidika kakovosti življenja kot turistične ponudbe. »Če ob tem upoštevamo še izjemno zanimanje za nepremičnine v bližini morja, bo tudi s tega vidika mesto doživelo dodaten razcvet,« meni. Ob tem pričakuje, da bo prometne zagate nekoč pomagala rešiti tudi ponovna vzpostavitev tramvaja, ki je povezoval Trst z Opčinami, zdaj pa po okvari že več let stoji.
