Tiskane izdaje
Če ste za pridobivanje informacij odvisni od medijev − mhm, od česa drugega bi pa lahko bili? −, ste imeli zadnje tedne kar precej težav izluščiti, kaj se zares dogaja na do pred kratkim ukrajinskem, zdaj pa vsaj de facto, če že ne de iure, ruskem polotoku Krim. Medtem ko so ukrajinski novinarji poročali, kako se njihovi pogumni vojaki odločno upirajo obleganjem oboroženih neznancev, ki se delajo, da niso Rusi, so ruski oziroma krimski mediji obveščali o množičnih prestopih pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil na »krimsko« stran. Na srečo do resnih oboroženih spopadov ni prišlo, a informacijska vojna je terjala prvo resno žrtev. Dosedanji vršilec dolžnosti ukrajinskega obrambnega ministra Ihor Tenjuh iz nacionalistične stranke Svoboda je moral odstopiti zaradi kritik, da se ukrajinska vojska ni ustrezno odzvala na razmere na Krimu, v Kijevu pa jim je šlo zlasti na živce to, da je obveščal o pogumnih ukrajinskih branilcih iz krimskih enot, s katerimi menda sploh ni imel stika.
Celo nekateri Rusiji nikakor naklonjeni zahodni mediji so v zadnjem času pisali o katastrofalnem stanju v ukrajinski vojski in o tem, kako celo nekateri nacionalno zavestni častniki ukrajinske mornarice zavidajo svojim bolje opremljenim in plačanim kolegom iz ruske črnomorske flote. Na Krimu je bilo nameščenih okoli 18.000 ukrajinskih vojakov, od katerih jih po ocenah njihovega lastnega obrambnega ministrstva utegne manj kot četrtina ostati na branikih dosedanje domovine. Večina od ostalih bo najbrž dobila službo v ruski vojski, ki jim je ponudila precej višje plače in pokojninska nadomestila.
Če ste sledili le najbolj protiruskim medijem, potem je za vas resnica najbrž takšna, da so uboge prebivalce Krima k glasovanju za priključitev k vzhodni sosedi prisilili ruski avtomati in tanki. Televizija Russia Today, ki je podobno vreščalo sedanjih ruskih oblasti, kakor je ameriški Fox News za tamkajšnje konservativce, je več dni ponavljala izjavo (skrajno desnega) nemškega novinarja Manuela Ochsenreiterja, da je po tem, ko je Krim prepotoval po dolgem in počez, videl le en ruski tank; pa še ta je bil tam od leta 1944, ko je rdeča armada pregnala njegove sonarodnjake s polotoka.
A že tak muzejski primerek je bil dovoljšnja »prisila« za prebivalce polotoka, ki bi se enako odločili tudi pred desetimi leti. Razlika bi bila v odstotkih, a ne le zaradi zaostritev v državi in spremembe režima v Kijevu, zaradi katerega so se na Krimu začeli počutiti ogrožene (in ta občutek je bil mimogrede realen, ne glede na to, kako realna je bila sama ogroženost). Tako kot zdaj bi tudi pred desetimi leti Krimčani glasovali po nacionalni pripadnosti, ki pa je tam večinoma ruska, tokrat pa so občutke domoljubja spodbudili tako prevrat na zahodu kot povsem tuzemski koristoljubni interesi, ki jih Krimčani vidijo na vzhodu. Nedvomno je bilo vmes tudi nekaj propagande, saj so nove oblasti v Simferopolu še pred referendumom razlagale, da so pokojnine v Rusiji dvakrat višje kakor v Ukrajini, nekaterim poklicem, ki so plačani iz proračuna države, pa da utegne faktor povečanja seči tja do magične številke sedem. A Krimčani, ki imajo sorodnike v Rusiji in v glavnem gledajo rusko televizijo, so bili že sami opazili, kako ni nujno, da je vedno le na zahodu boljše. Eno lepših izjav, ki ponazarjajo vzdušje med tamkajšnjimi prebivalci, je za rusko televizijo dala krimska upokojenka: »Naj oni v Kijevu kar gredo v Evropo, Krim pa naj tukaj pustijo.« »Tukaj« je seveda pomenilo v Rusiji.
Že Slovenija je lep primer, da upokojenci glasujejo z denarnicami, zakaj ne bi pustili enakih demokratičnih pravic tudi prebivalcem Krima? Ne še takoj, saj bo nekaj časa potekalo usklajevanje zaradi različnih zakonodaj, a že do konca leta si krimski upokojenci obetajo, da se jim bodo mesečni prihodki skorajda podvojili. Pardon, bodimo natančni. Skorajda početverili. Ker so se odločili za izstop iz Ukrajine, jim zdaj ne grozi tako kot njihovim donedavnega še sodržavljanskim sotrpinom, da se jim bodo pokojnine prepolovile. Ena od cen, ki jo utegnejo nove oblasti v Kijevu plačati za pridobitev rešilnih finančnih svežnjev Mednarodnega denarnega sklada, je ta, da bodo morali znižati povprečno mesečno pokojnino s 160 na 80 dolarjev.
