Tiskane izdaje
Še pred kratkim je bil pogled na sledove letal na nebu dober znak – z osebo ob sebi si se potegnil za mezinček in si, če so bili sledovi prekrižani, nekaj lepega zaželel.
Danes bele sledi pomenijo grožnjo. Tako vsaj trdijo zagovorniki teorije zarote, ki pravijo, da gre za kemične izpuste letal, s katerimi neznane sile moči zastrupljajo Zemljo.
V smeri Notranjske živi znanka, klena gospa, ki vse doma postori sama. Ena tistih, ki vzgaja svoje sadike, sama prekoplje, poseje in sadi, redi svoje prašiče, še mini bivališče ob vrtu si gradi sama z malo pomoči družine, sosedov ali prijateljev. Zadnjič jo obiščem in sočutno ugotovim, da je bil žled v njihovih krajih še posebno uničujoč.
»To so bili Američani ali Nemci, se še ne ve natančno, a so že priznali,« glasno zatrdi in ogorčeno nadaljuje pripoved o kemičnih izpustih letal, s katerimi so se spravili nad Slovenijo.
Prepričujem jo o nesmiselnosti povedanega, a nimam niti drobne iskre upanja, da mi bo uspelo. »In pred dnevi smo videli letalo, ki je iz neznanih razlogov letelo zelo nizko in ni bilo potniško!«
Na družabnih omrežjih se že nekaj časa gostijo opozorila prepričanih, da vladajoči krojijo tudi vreme. Ne samo, da načrtno spodbujajo prodajo gensko spremenjene hrane, kradejo ali zastrupljajo vodo, izdelujejo cepiva, ki nas bodo vrgla v prezgodnji grob, zdaj dirigirajo še z neba.
Neverjetno, do kod seže strah pred neznanim in kako močan je.
Morda se bo treba lotiti raziskav, iskanja dokazov proti zaroti, postati aktiven prebivalec planeta. Ali pa se preprosto zazrimo v nebo, in če je jasno, mirno lahko rečemo samo »Kakšen lep dan!« in skrbi vržemo stran. Jih bo že kdo pometel.
En sam problemček ostaja – deponije skrbi so zvrhano polne.
