Dobro jutro: Slepi veliki brat

Mislili smo, da nas lahko kdorkoli opazuje pri nedeljski goveji juhi ali okopavanju grede motovilca, a je stvarnost očitno drugačna.

Objavljeno
16. marec 2014 15.27
Posodobljeno
17. marec 2014 05.00
Peter Rak, kultura
Peter Rak, kultura
Primer malezijskega letala, ki je izginilo pred enim tednom, ima ob vsej tragiki tudi svojevrstno pozitivno razsežnost. Dogodek je namreč pokazal, da naše prepričanje o vsemogočnem nadzoru velikega brata ni ravno točno.

Če smo doslej mislili, da nas lahko kdorkoli opazuje pri nedeljski goveji juhi ali pri okopavanju grede motovilca, je stvarnost očitno precej drugačna. Kajti če vsej vesoljni tehnologiji ni uspelo zabeležiti, kam je izginilo sto petdeset ton težko letalo, opremljeno z najmodernejšo tehnologijo, in ga zdaj iščejo na koordinatah, ki obsegajo nekaj tisoč kvadratnih kilometrov, smo očitno še precej daleč od popolnega nadzora.

Kar je lahko samo razveseljivo. Morda pa sta vsa ta fascinacija nad tehnologijo in obenem strah pred njeno prevlado pretirana. Večinoma gre zgolj za spremembe in izboljšave produktov, ki jih poznamo že zelo dolgo, zaradi bombastičnih marketinških prijemov pa imamo občutek, kot da vsak dan odkrijejo nekaj izjemnega in kolosalnega.

Res je na trgu veliko zanimivih in zabavnih igrač, po drugi strani pa, denimo, še vedno natančno in onkraj vsakega dvoma ne vemo niti osnovnih stvari, na primer kako je dejansko nastalo vesolje ali kako se je zgodil preskok in se je iz nežive materije na Zemlji razvilo življenje.

Pravzaprav smo v številnih pogledih v povsem identičnem položaju, kot je bil, denimo, meščan antičnega Rima, srednjeveškega Trierja ali Manchestra v času industrijske revolucije. Navsezadnje tudi v sedanji krizi na Krimu mobilizirajo vojake, prav tako kot bi jih pred tisočletjem ali dvema, in tudi morebitne žrtve bi bile povsem stvarne, in ne zgolj znaki na računalniškem monitorju.

Za vklop časovnega stroja je povsem dovolj, da izklopimo mobilne telefone, računalnike, tablice in televizorje.