Dobro jutro: Smrtno nevarno

Tega se zaveš šele po zadnjem koraku. Pri dvajsetih se začudeno odzivaš, če ti kdo reče gospa in te preseneti vikanje, pri štiridesetih se čudiš tistim, ki te, mlado mamico, ogovarjajo z babico, dobrih deset let za tem pa te naključni sogovorniki sprašujejo, ali si že v pokoju.

Tako gre to.

Vsega je kriv rojstni dan! Saj ne, da bi ta dan ne bil pomemben, ne nazadnje utemeljuje posameznikov obstoj, a kaj, ko ljudje pogosto jadikujejo, češ, koliko so že stari. Mimogrede, na zdravje vsem, ki danes praznujete!

Staranje je lahko zabavno, če ga ne jemlješ preveč resno. Manjših opozoril, da se dan preveša v noč ali da prihaja jutri, je v življenju cela vrsta. Pri dobrih tridesetih se v službo odpravim na rolkah. Drzno in pogumno. Na širokem pločniku slišim dva: »Lej, tko stara, pa na rolerjih!« Kasneje ljubosumno poslušam mlajšo prijateljico, ki jo pri naročanju alkoholne pijače prosijo, naj pokaže osebno izkaznico! Že nekaj let mi je jasno, da bo obisk pri avtomehaniku veliko uspešnejši, če bo z mano hči. Nekdanja sošolka na 30. srečanju maturantov šepne: »A ti še vedno nosiš pajkice?!« Vznemirljivi žvižgi na sprehodu mimo gradbišča pa so že davno pozabljeni ...

Življenje je primerljivo s podjetjem. Ponuja tudi ugodnosti. Počasi stvari, ki jih zdaj kupuješ, ne boš več ponosil. Ali, v prepire zaideš le še okoli pokojninskih stebrov, o omejitvah hitrosti ne razmišljaš več kot o izzivu, vid se ti ne bo več bistveno poslabšal, tvoje investicije v zdravstveno blagajno se končno izplačajo. Zlahka preživiš dan brez seksa, brez očal pa ne.

Sledi možna projekcija prihodnosti. Belolasa gospa dočaka dostojanstveno starost, a ni vrag, da jo stari znanec iz sosednjega bloka vpraša: »Ste še živi?« Zabavno je, to življenje. Kratka misel z izdihom. Je pa tudi smrtno nevarno. Dobesedno.