Dobro jutro: Sonce

Ameriški znanstveniki so razkrili, da so nas eksplozije na Soncu pred dvema letoma skoraj vrnile v srednji vek. Konec julija 2012 je sončni vročinski val poletel v vesolje s hitrostjo tri tisoč kilometrov na sekundo, in če bi se to zgodilo le teden dni prej, bi dosegel Zemljo. Uničil bi celotne električne napeljave, da o satelitih in elektroniki, ki je že del našega vsakdanjega življenja, sploh ne govorimo. Niti stranišč si ne bi mogli splakniti z vodo, saj mestne vodne rezerve uravnavajo s črpalkami, ki jih napaja elektrika, škoda bi bila neznanska.

Hude sončne eksplozije niso le stvar znanstvene fantastike. Ena močnejših je Zemljo zadela leta 1859 in ponekod uničila »viktorijanski internet«, telegrafske povezave, v sedanjem tehnološkem raju pa smo še veliko bolj ranljivi. Se bi znali greti brez centralnih sistemov, pridobivati čisto pitno vodo kot v starih predtehnoloških časih, v velemestih hoditi po stopnicah do svojega stanovanja? Najbrž ne vsi in ne povsod.

Zdaj, sredi deževnega slovenskega poletja, pa si vseeno tako zelo želimo prijaznih sončnih žarkov. Vsako jutro pogledujemo proti nebu v upanju, da se bodo vendarle razbežali oblaki in bo žareča krogla na nebu poskrbela za toploto naših teles in toplino naših src. Namažemo se s kremo za sončenje v upanju, da bo kaj zaleglo, potem pa nas preveč zebe, da bi se vrgli v morje ali jezero. Nenadna ploha nas prežene pod streho, namesto da bi uživali v pitju kave na pločniku bližnje kavarne. Ljubosumni smo na tiste, ki so se na dopust odpeljali dovolj daleč stran od presnete fronte, ki nas namaka zjutraj, opoldne in zvečer. Smo kot Angleži, nenehno se pogovarjamo o vremenu.

Pravijo, da po vsakem dežju pride sonce, in to ne grozeča, eksplozivna zvezda našega osončja, ampak topli, prijazni žarki, zaradi katerih se tako radi spominjamo naših poletij. Že kmalu?